Izjava predsednika republike na regionalnem forumu voditeljev držav Jugovzhodne Evrope

Cetinje, 4.6.2009  |  govor

Izjava predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na regionalnem forumu voditeljev držav Jugovzhodne Evrope
Cetinje, 4. junij 2009


Spoštovani predsednik Vujanović,

v imenu svoje delegacije bi se Vam in Vaši državi Črni gori rad zahvalil za povabilo in Vaše veliko prizadevanje pri pripravi te konference. Hvaležni smo tudi za prelepo okolje, v katerem delamo, in za besedilo Cetinjske deklaracije, ki bo pomemben dokument in bo zagotavljal smernice za prihodnost.

Prav tako bi rad izrazil spoštovanje gospodu Koičiru Macuri, generalnemu direktorju UNESCA, ker je začel proces krepitve kulturne dediščine in tudi za njegove smernice, ki nam jih je predložil na začetku te konference. Prav tako bi se rad zahvalil generalnemu sekretarju Sveta Evrope gospodu Terryju Davisu za spodbudne besede in njegove modre predloge v zvezi s sedanjim in prihodnjim delom pri upravljanju kulturne raznovrstnosti in krepitvi naše kulturne dediščine.

Spoštovani gospod predsednik,

kultura je koncept, ki poziva k opredelitvam. Teh je veliko in navadno so vse pravilne. Veliki francoski zgodovinar Fernand Braudel je nekoč opisal kulturo kot najstarejšo vsebino zgodovine. Imel je prav, ker se zgodovina človeške družbe začne s kulturo identifikacije, s kulturo v njenem osnovnem umetniškem ali drugem izražanju. Drugi misleci, ki poudarjajo dialog kot razsežnost kulture, bi govorili o njej kot o načinu krepitve miru ali načinu krepitve dialoga in zavezništev civilizacij. Nekateri bi nas spomnili, da listina UNESCA govori o kulturi miru kot o nečem, kar se začne v zavesti ljudi. Kultura je pomemben dejavnik krepitve miru. Danes dopoldne smo bili opozorjeni, naj kulturne dediščine in nalog za kulturo na splošno ne obravnavamo v smislu lastništva ali premoženja, temveč bolj v smislu njenih možnosti. To je bila zelo pomembna misel in prepričan sem, da bo navdihnila naše delo na tem zasedanju in tudi pozneje.

Spoštovani gospod predsednik,

naj dodam še eno razsežnost k mnogim drugim, ki so bile opisane v opredelitvi kulture. Kultura je neskončen proces, ki ima svoj izvor in svojo zgodovino, ima pa tudi svojo trenutno izkušnjo in, kar je zelo pomembno, svojo prihodnost. Če torej govorimo o kulturni dediščini, ne govorimo samo o oddaljeni zgodovini ali zgodovini na splošno, temveč tudi o odnosu do kulture danes in o naši usodi za prihodnost. Naj Vam navedem primer. Februarja letos sem obiskal Skopje, kraj, ki vabi k razmišljanju o zgodovini starega veka. Vendar je bil zame eden najmočnejših doživljajev v Skopju obisk galerije sodobnega slikarstva. Tam sem videl tako krasen prikaz kulturne ustvarjalnosti celotne regije, da sem pomislil, da sodobno slikarstvo dejansko spada k najpomembnejšim vidikom kulturne dediščine v Jugovzhodni Evropi. To me je prepričalo, da moramo misliti na našo kulturno dediščino širše, celovitejše in pogledati, kaj lahko storimo, da jo okrepimo za prihodnji kulturni razvoj. Moramo biti praktični in organizirani ter najti načine, da izmenjamo izkušnje, načine, da prenašamo znanje, ter da določimo in podpremo najboljše prakse.

Slovenija je tako kakor mnoge druge države ratificirala vse potrebne mednarodne konvencije, sodelujemo v različnih projektih in se zavedamo velikega pomena mednarodnih forumov, kakršni so Unescovi in v zadnjem času forumi Sveta Evrope, kot načina praktičnega sodelovanja. Zelo smo veseli, ko vidimo, da je kulturna razsežnost v Svetu Evrope vse bolj v središču pozornosti. Veseli smo, ko vidimo, da UNESCO razvija čedalje bolj zanimive zamisli in programe na kulturnem področju. Eno od področij, na katerih ima kultura poseben pomen, je turizem. Turizem je velika priložnost, zlasti če upoštevamo, da se njegov razvoj v celoti vse bolj nagiba h kulturnim razsežnostim. Sodobni turisti v svoje programe vključujejo kulturne elemente. Kulturo potrebujejo kot vir navdiha za izbiro turističnih ciljev. Slišali smo tudi zelo spodbudno izjavo hrvaškega predsednika, gospoda Mesića, o težavah, ki zaznamujejo to naravnanost, o težavah, ki izhajajo iz naše sodobne gospodarske stvarnosti, zlasti v južni in srednji Evropi. Naša gospodarska tranzicija je težavna in še ni končana. Združiti moramo svoje moči, da razvijemo politike, ki bodo turistom zares ponudile najboljše, kar lahko ponudimo. Prav tako moramo pokazati, da mislimo resno z ohranjanjem naše kulturne dediščine in bi želeli, da ima prihodnost. Slovenija se zavzema za takšen pristop ter se že od leta 2003 vključuje v različne programe za ohranitev kulturne in nacionalne dediščine v južni in vzhodni Evropi. Zlasti podpiramo oblikovanje projektov in razvoj metodologije ter izvajanje končnih projektov na tem področju.

Rad bi poudaril posebno razsežnost tega pristopa in raznovrstne dejavnosti, ki jih izvajamo v Jugovzhodni Evropi, to je širitev naših partnerstev. Na tem območju smo organizirali že več srečanj na vrhu. To je sedmo takšno srečanje o kulturni dediščini, prejšnja pa predstavljajo pomemben okvir sodelovanja med našimi državami. Zelo podpiramo tudi UNESCO in Svet Evrope. Poleg tega v Sloveniji verjamemo, da moramo glede kulture in kulturnega sodelovanja vsi okrepiti vezi z Evropsko unijo in zasebnim sektorjem kot pomembnima partnerjema vlad.

Omenili smo že, da je Slovenija med predsedovanjem Evropski uniji začela tako imenovani ljubljanski proces, za katerega upamo, da se bo nadaljeval tako uspešno, kakor je potekal doslej. Evropska unija je pomembna partnerica in bo pomagala tudi v prihodnje. Slovenija zdaj predseduje Svetu Evrope in želeli bi pripomoči, da bi se kulturni elementi pri delu, ki ga opravlja ta organizacija, vse bolj pomaknili v središče njene dejavnosti. To je nekaj razlogov, zakaj smo se odločili za sklic ministrske konference o ljubljanskem procesu. To srečanje bo 6. in 7. novembra letos v Ljubljani in upamo, da bo dosežen nadaljnji napredek.

Če se pogovarjamo o napredku, seveda mislimo na vrednotenje dosedanjega dela, na zelo jasno oceno tega, kje smo, in tudi na praktično opredelitev kontinuitete. Moramo biti praktični, vztrajni in imeti dolgoročno vizijo. Misliti moramo na preoblikovalne učinke kulture za prihodnost. Ko poudarjam kontinuiteto, želim tudi povedati, da regionalni projekt za kulturno in nacionalno dediščino v Jugovzhodni Evropi poteka že nekaj časa in kontinuiteta za prihodnost bo pokazala, da je to zelo kakovosten projekt in ga je kot takšnega treba podpreti.

Spoštovani gospod predsednik,

na koncu bi rad povedal nekaj besed o pomenu Cetinjske deklaracije. Na tem srečanju smo pripravili dokument, ki vsebuje vse potrebne zasnove ter opredeljuje elemente kulturne politike s potrebno jasnostjo in zelo sistematično. Prepričan sem, da smo dosegli točko, na kateri že imamo trdno podlago za naše dejavnosti v prihodnosti. Gospod predsednik, rad bi poudaril, da naša delegacija podpira Cetinjsko deklaracijo. Podpiramo zamisli, ki so bile izrečene na okrogli mizi v zvezi z različnimi predlaganimi projekti. Obstaja veliko razlogov, zakaj morajo države, ki so bile navzoče na okrogli mizi, v prihodnje sodelovati.

Dovolite mi, da v zaključku ponovno poudarim: kultura je nekaj, na kar moramo gledati kot na stvar kontinuitete. Nekaj, kar ima svojo zgodovino in identiteto današnjega dne, vendar tudi svojo prihodnost, in o vsem tem moramo razmišljati. Gojiti moramo naše kulturno sodelovanje in podpirati, da se praksa sklicevanja voditeljev držav Jugovzhodne Evrope prav s tem namenom nadaljuje.