archived page

Govor predsednika na osrednji slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske

Maribor, 13.5.2009  |  govor


Predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil dr. Danilo Türk se je udeležil osrednje slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske, kjer je nastopil kot slavnostni govornik (FA BOBO)Predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil dr. Danilo Türk se je udeležil osrednje slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske, kjer je nastopil kot slavnostni govornik. Po zaključku slovesnosti je predsednik republike dr. Danilo Türk, ki sta ga spremljala ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz Šteiner, prerezal trak ob slavnostnem odprtju prenovljene Kadetnice Maribor, ki je namenjena znanstveno-raziskovalni dejavnosti ter izobraževanju pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske.


Govor predsednika Republike Slovenije in vrhovnega poveljnika obrambnih sil dr. Danila Türka na osrednji slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske
Maribor, 13. maj 2009


Predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil dr. Danilo Türk se je udeležil osrednje slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske, kjer je nastopil kot slavnostni govornik (FA BOBO)Spoštovane pripadnice in pripadniki Slovenske vojske,
spoštovana ministrica za obrambo, načelnik Generalštaba SV,
spoštovani gostje,

V čast mi je, da lahko dan Slovenske vojske kot vaš vrhovni poveljnik občutim in praznujem z vami in v vašem krogu. Vesel sem, da so ob prazniku z nami tudi člani Zveze slovenskih častnikov, veteranskih in domoljubnih organizacij, pripadniki slovenske policije ter vsi tisti, ki ste in še sodelujete pri ustvarjanju naših obrambnih sil.

Pred prihodom v Maribor sem danes imel priložnost neposredno pozdraviti vse tiste, ki sodelujejo v mirovnih operacijah na Kosovu, v Afganistanu in zaposlene v naših mirovnih misijah in predstavništvih v Natu in EU ter poveljstvu za transformacijo zavezništva v Norfolku.

Poseben pozdrav pa velja svojcem tistih, ki so v vojni za osamosvojitev Slovenije dali svoja življenja. Hvala jim!

Predsednik dr. Danilo Türk, ki sta ga spremljala ministrica za obrambo in načelnik Generalštaba Slovenske vojske, je slovesno odprl prenovljeno Kadetnico Maribor (FA BOBO)Spoštovane, spoštovani!

Naše današnje praznovanje se odvija v okoliščinah, ki vsebujejo nekaj posebnega. Namreč, Slovenska vojska danes sprejema v svojo uporabo posebno pridobitev - to je obnovljeno zgradbo bivše kadetnice, za katero lahko rečem, da razen sodobne vsebine, ki jo nudi, izraža del naše tradicije in zgodovine. Namenov obnove je seveda več. Objekt se bo uporabljal zlasti za vojaško znanstvenoraziskovalno in izobraževalno dejavnost. Hkrati pa bo rešen pred propadom izjemen primer vojaške arhitekturne dediščine nacionalnega in mednarodnega pomena. To je za Slovensko vojsko, za katero rečemo, da je nenehno učeča se organizacija, dragocena pridobitev. Tu se bodo izobraževali sedanji in bodoči rodovi častnikov in podčastnikov ter drugih strokovnjakov Slovenske vojske, celotnega obrambnega sistema in upam, da tudi ostalih institucij nacionalne varnosti.

To je tudi priložnost, da to novo in sodobno zmogljivost Slovenska vojska ponudi tudi članicam zavezništva in drugim partnerskim državam, kajti na ta način bomo dokazali, da razen količine poznamo in premoremo tudi kvaliteto. In prav v stalnem izboljševanju naše kvalitete je tudi vsa naša prihodnost. Zagotavljati moramo pogoje za še hitrejši razvoj slovenske vojaške inteligence. In nenazadnje, obnova kadetnice je velika pridobitev tudi za mesto Maribor, gospodarsko in kulturno središče severovzhodne Slovenije in univerzitetno mesto z umetniškim utripom, ki je od včeraj tudi z evropska prestolnica kulture. Mariboru čestitam za ta dosežek. Obnovljena kadetnica bo poslej del kulturnega bogastva mesta Maribor.

Kot drugo posebno - in seveda temeljno okoliščino našega trenutka - navajam gospodarske razmere, ki vplivajo na celotno družbo in seveda tudi na slovensko vojsko. Zato je iskanje rešitev za ublažitev krize nujna in iz tega izhaja moja že večkrat izrečena zahteva, da smo v obdobju, ko je potrebno z manj dodeljenimi sredstvi narediti enako ali več, kot smo to uspeli do sedaj.

In kot tretja posebna okoliščina, čeprav ne tudi najmanj pomembna v mojem navajanju, je sprememba v samem vrhu Slovenske vojske. Generalpodpolkovnik Albin Gutman, ki je bil na čelu vojske vrsto let, v dveh različnih obdobjih, bo svoje delo nadaljeval v obrambnem sistemu in prepričan sem, da bo s svojimi dragocenimi izkušnjami še naprej prispeval k njeni krepitvi. Ob tej priložnosti se mu za njegov prispevek iskreno zahvaljujem.

Pred novoimenovanim načelnikom Generalštaba Slovenske vojske so zahtevne naloge in polno novih - pomembnih izzivov. Prepričan sem, da bo generalmajor mag. Alojz Šteiner s svojimi sodelavci uspel vzpostaviti ustvarjalno vzdušje v Slovenski vojski in da bodo uspešno realizirali načrtovane naloge ter zagotavljali tako nacionalno obrambo kakor tudi sposobnost sodelovanja Slovenske vojske v mednarodnem okolju v mirovnih operacijah in v operacijah kriznega odzivanja.

Seveda pa se danes spominjamo dogodkov iz naše bližnje preteklosti, najbolj leta 1991 in 15. maja tistega leta. Začetek usposabljanja prvih slovenskih nabornikov v učnih centrih Ig in Pekre je bil za Slovenijo prav gotovo prelomni trenutek nekega novega obdobja, ki je sledil plebiscitni odločitvi Slovenskega naroda za vzpostavitev lastne neodvisne države. Z odločitvami iz pomladi 1991 in zlasti z usposabljanjem lastne vojske, smo dobili občutek in jasno zagotovitev, da se je v resnici začel proces uresničitve plebiscitne odločitve o samostojnosti. To je bil tudi čas, poln negotovosti - najprej odvzem orožja, streliva in minsko-eksplozivnih sredstev Teritorialni obrambi, kar pa ni bilo v celoti realizirano. Kot odziv na ta poskus razorožitve Teritorialne obrambe je nastala tajna oborožena formacija, katere pripadniki so v največji tajnosti zavarovali ukrepe takratne državne oblasti - Manevrska struktura narodne zaščite. Ustavni amandmaji septembra 1990, ki jih je sprejela slovenska skupščina, so določali, da sta služenje vojaškega roka kakor tudi vodenje Teritorialne obrambe v izključni pristojnosti Republike Slovenije. Po tem aktu je celotna Manevrska struktura narodne zaščite prešla v sestavo nove slovenske teritorialne obrambe, ki je nato skupaj z milico koordinirala priprave na oborožen odpor proti agresiji. Tu v bližini so se zgodili Pekrski dogodki in padla je prva žrtev za našo Slovenijo. Kmalu nato je sledila vojna za osamosvojitev, v kateri sta Teritorialna obramba in slovenska milica uspešno in častno opravili njuno prvo in največjo nalogo: obrambo Slovenije pred napadom JLA in tako zagotovili pogoje za neodvisnost Slovenije. Ob tem seveda ni mogoče spregledati podpore prebivalcev Slovenije, medijev, pripadnikov civilne zaščite ter drugih neoboroženih struktur ter številnih prostovoljcev.

Prav gotovo bi bilo narobe, če se danes ne bi spomnili tudi generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev za Severno mejo, izkušnje borcev TIGR-a in seveda epopeje partizanske vojske NOB. V teh zgodovinskih dogodkih iščimo naše vrednote, ki jih negujmo in ki naj nam bodo v ponos. V vseh teh vojnah, v katerih so sodelovali naši ljudje, naši vojaki, je padlo ali kakorkoli izgubilo življenje mnogo ljudi, preveč, da bi smeli biti pozabljeni. Prav je, da se jih tako danes kot ob številnih drugih priložnostih, spomnimo in tako izrazimo našo zahvalo, saj so za domovino dali svoje najdražje, svoje življenje.

Naj se po obujanju pomembnega zgodovinskega spomina vrnem v današnji dan leta 2009. Slovenska vojska v teh dneh slavi svoj 18-ti rojstni dan. Slavi svojo polnoletnost in rečemo lahko, da je v obdobju svojega otroštva in pubertete dosegla zavidljive rezultate, na katere smo lahko ponosni. Je pa ta pot bila tudi naporna in kar je najpomembnejše, polna nenehnih sprememb. Včasih je veljalo, da je vojaška organizacija že po svoji naravi neprožna, da so lahko spremembe zelo počasne in dolgotrajne. Glede na številne spremembe v relativno kratkem obdobju, to za Slovensko vojsko prav gotovo ne velja. Če pogledamo samo nekatere najpomembnejše mejnike, kot je preoblikovanje iz Teritorialne obrambe v Slovensko vojsko kot naborniško vojsko, začetek procesov približevanja Natu in EU ter začetki prispevkov mednarodnemu miru in varnosti v operacijah kriznega odzivanja, odprava služenja obveznega vojaškega roka in začetek profesionalizacije Slovenske vojske in nato polnopravno članstvo v Natu od leta 2004, je dovoljšen dokaz za mojo trditev. Po številu pripadnikov mirovnih sil glede na število prebivalcev spadamo med aktivne države, ki tudi na ta, politično premišljeni način pomagajo varovati mednarodni mir in varnost.

Skratka, doseženi rezultati nas lahko navdajajo z zadovoljstvom. Ob tem bi pa želel izpostaviti, da preradi izpostavljamo samo negativnosti; več je potrebno govoriti o pozitivnih dosežkih, jih izpostavljati - kar pa seveda ne pomeni, da moramo o slabostih molčati.

Slovenska vojska stopa danes po poti profesionalizacije in posebej po svoji funkcionalni plati zahteva od vsake pripadnice in pripadnika Slovenske vojske nenehno učenje, sprejemanje novih znanj, veščin in standardov obnašanja. Le tako je današnja vojska lahko velika in spoštovana ne samo doma, ampak tudi v mednarodni skupnosti. Njena naraščajoča profesionalnost pa zahteva visoko strokovnost njenih pripadnic in pripadnikov, zahteva strokovno avtonomnost in seveda tudi učinkovit civilni nadzor nad njo. Jasna razmerja v pristojnosti in odgovornosti v celotnem obrambnem sistemu so temelj razvoja po merilih sodobnih demokratičnih držav. Kot vidite, so številne spremembe tako v našem ožjem kot tudi širšem mednarodnem okolju povzročile prilagajanje Slovenske vojske, ki se uspešno prilagaja novih razmeram. To moramo upoštevati v vseh jasnih prizadevanjih v okviru našega obrambnega sistema. Sedaj je trenutek, da se prilagodi tudi Ministrstvo za obrambo, kajti le tako lahko s svojimi organizacijskimi enotami nudi učinkovito podporo skupnim prizadevanjem - imeti obrambne sile, ki bodo učinkovito realizirale svoje poslanstvo.

Letos mineva tudi peto leto članstva Slovenije v Natu in bili smo priča ne le povečanju aktivnosti Slovenije v operacijah kriznega odzivanja, ampak tudi njeni aktivni vlogi pri krepitvi mednarodnega miru. Danes je Slovenska vojska v položaju, v katerem ima obveznost braniti domovino in obveznosti prispevati k svetovnemu miru. In v sodobnih razmerah je obramba domovine najbolj uspešna, če nam uspe utrditi mednarodni mir.

Za realizacijo tega pomembnega poslanstva je seveda najbolj pomemben človeški dejavnik, ki bo tudi v prihodnje v središču moje pozornosti kot vrhovnega poveljnika. Tudi v bodoče bo naša vojska zelo odvisna od človeškega dejavnika. Njena kadrovska krepitev, ne glede na pričakovane ukrepe, ki bodo potrebni, bo ena temeljnih nalog. Pridobivati mlade ljudi za delo v vojski, zagotavljati kroženje med vojsko in civilnim okoljem, prenašanje znanj in izkušenj, skratka, vse to bo prispevalo k spremembi neugodnih kadrovskih neskladij. Ob tem pa ne smemo pozabiti na etičnost, dobre medosebne in medčloveške odnose v celotnem obrambnem resorju, za krepitev tovarištva ter spoštovanje osebnosti in dostojanstva pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. Naj bo vsakodnevno prisotna zavest o krepitvi domoljubja in pripadnosti vrednotam človečnosti. Preradi namreč pozabljamo na ljudi, ki so pri koncu svoje vojaške kariere ali pa že upokojeni, vendar z bogatimi izkušnjami. Danes so člani različnih domoljubnih in veteranskih organizacij, kjer se aktivno udejstvujejo pri ohranjanju tradicij in negovanju domoljubja Njihove izkušnje so predragocene, da bi jih lahko zanemarili. Izkoristimo ta dragoceni potencial, združimo mladost z izkušnjami in ne dovolimo, da bi prišlo do izgube vsega, kar se je v ljudeh nabralo v minulih letih. Dodajmo profesionalizmu čimveč človeškega obraza. To bo prispevalo k dolgoročni kakovosti slovenske vojske in tudi čvrstosti slovenske države.

Ko govorim o človeškem dejavniku, bi rad še posebej poudaril, da imamo zelo dobre pripadnike pogodbene rezerve in tiste mlade fante in dekleta, ki so se odločili, da bodo s prostovoljnim služenjem v Slovenski vojski uresničevali svojo pravico usposabljati se, ne samo za pridobivanje novih znanj in veščin, ampak tudi usposobiti se za obrambo svoje domovine. Pomen pogodbene rezerve je vsak dan večji - njeni pripadniki bodo ob kvalitetnem jedru Slovenske vojske dopolnjevali potrebno številčno stanje glede na potrebe. Pomembno je tudi, da so rezervni pripadniki živa vez med Slovensko vojsko in civilno družbo. In naposled, še v letošnjem letu bodo s svojo prisotnostjo v operaciji kriznega odzivanja na Kosovu, z ramo ob rami, prvič v zgodovini Slovenske vojske prispevali k mednarodnemu miru. Tako bo potrebno ne samo pravočasno nadomestiti manjkajoče število pogodbenih rezervistov v poveljstvih in enotah Slovenske vojske, ampak rešiti številna vprašanja, ki so se pojavila v minulih letih tudi pri tej strukturi Slovenske vojske. Uravnoteženemu razvoju poklicne vojske in pogodbene rezerve bomo v prihodnje morali namenjati največjo pozornost. Če nam uspe zagotoviti pravo ravnotežje, bomo tudi lažje uspeli v celoti.

Spoštovane, spoštovani,

v uvodu sem govoril o posebnih okoliščinah, v katerih poteka naše letošnje praznovanje in kot eno izmed njih sem omenil gospodarsko krizo. Ob tem seveda mislim na zmanjševanje finančnih virov za potrebe delovanja celotnega obrambnega resorja. To pa seveda vpliva tako na kadrovske zmogljivosti kot tudi na opremljanje in operativno delovanje. In glede na to, da smo še vedno in verjetno še bomo pod težo gospodarske krize, se je potrebno zavedati, da bodo posledice le te gotovo vplivale na načrtovane programe obrambnega resorja in ne samo programe obrambnih sil. Zato izražam veliko pričakovanje ne samo od ugotovitev v Strateškem pregledu obrambnega resorja, ampak predvsem od pripravljenih ukrepov, kako izboljšati stanje. Le ti morajo zajeti celoten obrambni resor tako v organizacijskem kot tudi funkcionalnem smislu. To pa zahteva tehten premislek ter spremembe zastavljenih prioritet. Nujna bo racionalizacija na področju obrambne administracije, specializiranost in koncentracija sil v operacijah kriznega odzivanja, premislek o projektih na področju opremljanja in modernizacije ter časovna umestitev projektov v srednjeročne in dolgoročne programe in načrtovanje multilateralnega in bilateralnega sodelovanja v razumnih okvirjih. To je le nekaj področij, kjer je ta razmislek podprt z ustreznimi ukrepi nujen, seveda pa zaupam vaši temeljiti presoji in verjamem, da boste našli ustrezne rešitve.

Seveda moramo biti pozorni, da v tem hitenju po iskanju rešitev ne zaidemo predaleč, da bi ogrozili našo obrambno sposobnost, varnost naših pripadnic in pripadnikov in seveda pripravljenost sistema zaščite in reševanja za primer ukrepanja ob naravnih in drugih nesrečah širših obsežnosti.

Zato, spoštovane pripadnice in pripadniki Slovenske vojske, zaposleni v obrambnem sistemu in sistemu zaščite in reševanja, pripadniki pogodbene rezerve Slovenske vojske ter vsi mladi na prostovoljnem služenju vojaškega roka kakor tudi člani Zveze slovenskih častnikov, naj s temi mislimi, ki nakazujejo prihodnost celotnega obrambnega resorja, tudi zaključim svoj govor. Dan, kakršen je današnji je prava priložnost za pogled v prihodnost.

Ob dnevu Slovenske vojske vam iskreno čestitam, želim veliko lepega ob vsakodnevnem in plemenitem poslanstvu, ki ga opravljate v domovini, v mednarodnih poveljstvih in v nemirnih delih sveta. Mojo čestitko razumite tudi kot iskreno zahvalo za vaš velik prispevek na področju svetovnega miru.
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani