archived page

Predsednik republike podelil odlikovanja Red za zasluge

Ljubljana, 19.5.2011  |  sporočilo za javnost, govor


opozorilo  Za ogled te vsebine morate imeti nameščen Adobe Flash Player in omogočen javascript v vašem brskalniku.

Prenesite si brezplačni Flash Player!

Adobe Flash Player


Predsednik republike dr. Danilo Türk je z Redom za zasluge odlikoval:
  • dr. Mihaela Glavana, za izjemen prispevek k promociji slovenske pisne kulturne dediščine doma in v tujini,
  • Zdravka Likarja, za izjemno delo na področju naravne, kulturne in zgodovinske dediščine, za delo med Slovenci v Benečiji ter za zasluge pri ohranjanju vezi z zamejskimi Slovenci, in
  • Ernesta Ružiča, za razvoj in ohranjanje Slovencev na Madžarskem in za ustvarjanje plodnih stikov in sodelovanja med Republiko Madžarsko in Republiko Slovenijo.
Predsednik republike dr. Danilo Türk je z Redom za zasluge odlikoval dr. Mihaela Glavana, Zdravka Likarja in Ernesta Ružiča (foto: Daniel Novakovič/STA)


Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka ob podelitvi odlikovanj Red za zasluge dr. Mihaelu Glavanu, Zdravku Likarju in Ernestu Ružiču
Ljubljana, 19. maj 2011


Predsednik republike dr. Danilo Türk je z Redom za zasluge odlikoval dr. Mihaela Glavana, Zdravka Likarja in Ernesta Ružiča (foto: Daniel Novakovič/STA)Spoštovani odlikovanci,
spoštovani gostje,

bliža se čas, v katerem bomo veliko govorili o naši državnosti. Govorili bomo o 20. obletnici samostojne, neodvisne, suverene Republike Slovenije. To bo čas, v katerem bomo imeli veliko povedati o izjemnosti trenutka, ko smo pridobili polno državno suverenost. Ti časi so tudi takšni, da se večkrat govori o bolj oddaljeni preteklosti, o kritičnih, prelomnih trenutkih v naši zgodovini. Hkrati pa je prav, da razmislimo tudi o globini in širini naše narodne identitete, našega kulturnega izročila in naše povezanosti z našim okoljem in svetom.

Prav temu razmisleku so posvečena tudi današnja odlikovanja, kajti današnji odlikovanci so vse svoje življenje posvetili prav tem vrednotam – slovenski kulturni dediščini v vseh njenih razsežnostih, slovenski narodni skupnosti doma in v zamejstvu in sodelovanju v prostoru, v katerem se nahajamo, in v mednarodni skupnosti najširše.

Dr. Mihael Glavan je svoje življenje posvetil knjigi in tekstom. Slovenski narod je narod knjige. Kot narod dolga stoletja nismo imeli lastne države in tudi ne lastne prave politične strukture. Imeli pa smo našo knjižno dejavnost. Imeli smo naš jezik, ki se je že zelo zgodaj razvil v popolnoma moderen in vsestranski jezik. Smo med zgodnejši dobitniki Svetega pisma v lastnem jeziku in tudi pridobitev besedila Novega testamenta, o katerem smo slišali v uradni obrazložitvi, je zanimiv prikaz tega, kako globoko sežejo naše kulturne korenine in kako daleč po svetu so znane. Zato je prav, da v času, ko bomo slavili 20. obletnico naše države, razumemo tudi globino naše kulturne dediščine, njeno razvejanost, njeno vsestranskost in njeno povezanost z besedo, s tiskom, s teksti.

Zdravko Likar je svoje življenje posvetil drugemu vidiku slovenskega kulturnega izročila in povezovanja slovenske biti z zunanjim svetom. Skrb za kulturni razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji, na območju, kjer nikoli ni bilo lahko nikomur in od koder so se Slovenci množično izseljevali in, kadar so se vračali, gojili svojo narodno kulturo, svoj jezik, svoje običaje, svoje pesmi. To je tudi območje, ki je bilo usodno zaznamovano z eno največjih tragedij v človeški zgodovini, s prvo svetovno vojno, in z eno najbolj brutalnih front v tej prvi svetovni vojni. Ravno razumevanju te tragedije, razumevanju njenih prikritih dimenzij je bilo posvečeno in je posvečeno delo Zdravka Likarja.

Predsednik republike dr. Danilo Türk je z Redom za zasluge odlikoval dr. Mihaela Glavana, Zdravka Likarja in Ernesta Ružiča (foto: Daniel Novakovič/STA)V tem času se že bližamo 100. obletnici začetka prve svetovne vojne. To bo čas, ko bo treba v vsej Evropi opraviti celovito razpravo o razumevanju te velike vojne in o vsem zlu, ki je iz te vojne izšlo – kultura smrti, totalitarizmi, vse, kar je zaznamovalo kasnejši tek 20. stoletja. Naš narod in naše okolje, vsi smo velik del naše politične dediščine podedovali prav iz te tragedije. Zato me zelo veseli, da imam kot predsednik Republike Slovenije možnost, da na podlagi dela, ki so ga opravili gospod Zdravko Likar in njegovi sodelavci, predlagam, da bi se na celotnem območju nekdanje soške fronte, od Bovca do Devina, na celotnem prostoru Alp in Jadrana, vzpostavil evropski spomenik, evropska Pot miru, ki je po zaslugi dosedanjih del v veliki meri že narejena, ki pa mora dobiti še svoj končni izraz in svoje vseevropsko priznanje.

Ernest Ružič je deloval celo svoje življenje v prostoru, ki ga zaznamuje sodelovanje in včasih tudi bolj zahteven, zapleten odnos med slovenskim narodom in madžarskim narodom. Posvečal se je problematiki Slovencev v Porabju v časih, ko to ni bilo lahko. Včasih dandanes pozabljamo, da je bil ta košček zemlje, ujet med meje nekdanje Jugoslavije, Madžarske in Avstrije, eden težjih prostorov v celotni Evropi v času hladne vojne. Težjih s stališča komunikacije, težjih s stališča ekonomskega in drugega razvoja. In ravno v tistem času je bilo zelo pomembno ohranjati vse možne vezi in vse kulturno sodelovanje, ki ga je tisti čas dopuščal. To delo je bilo izjemno pomembno in je doživelo svoje priznanje v kasnejšem razvoju, potem ko so bile odpravljene meje in ko je ta del Evrope postal eden najbolj zanimivih in komunikacijsko najbolj perspektivnih delov Evrope.

Sedaj gre za to, kakšno vsebino in kakšno prihodnost naj ta del Evrope ima. In tudi tu bo izročilo dela Ernesta Ružiča izredno pomembno, kajti danes ne moremo biti zadovoljni s stopnjo uresničevanja pravic Slovencev na Madžarskem, ne moremo biti zadovoljni s tem, da je za slovenske šole še vedno velik temeljni problem pridobivanje finančnih sredstev, ne moremo biti zadovoljni z marsičem, kar še vedno omejuje razvoj teh krajev. Delo Ernesta Ružiča nas nenehno spominja, da moramo tu storiti več, in verjamem, da bomo storili več.

Z eno besedo, naši trije današnji odlikovanci nam kažejo s svojim delom, s svojim življenjskim prispevkom, kakšna je naša kulturna dediščina, kako vsestranska je, kako je napačno, če bi jo pojmovali preveč omejeno na kakšno določeno vrsto umetniške ustvarjalnosti ali na nek določen čas. Razumeti jo moramo v njeni vsestranskosti, v njeni povezanosti z našo soseščino in v povezanosti s svetom. Zato se še enkrat zahvaljujem odlikovancem za njihove prispevke. Želim jim, da bi bili ti prispevki dobro razumljeni in da bi na tej podlagi našo kulturno identiteto razvijali še naprej. Hvala vam.
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani