Predsednik gostil udeleženke pogovora o izobraževanju romskih otrok

Ljubljana, 31.8.2009  |  sporočilo za javnost

Predsednik republike dr. Danilo Türk je sprejel predstavnice romske skupnosti in posameznice, ki se že dolgo ukvarjajo z najbolj perečimi problemi v romskih naseljih v Prekmurju in na Dolenjskem. Osrednja tema pogovora je bilo vprašanje izobraževanja romskih otrok, ki je ključno za večje zaposlovanje Romov in druge možnosti izboljšanja kakovosti življenja Romov. Šlo je za prvi tovrstni pogovor, na katerem se je predsednik pred začetkom novega šolskega leta želel seznaniti z delovanjem organizacij, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem romskih otrok. Predsednik dr. Danilo Türk je uvodoma poudaril pomen družine in zlasti vloge žensk ter mater pri zagotavljanju šolanja romskih otrok, udeleženke pogovora pa je prosil, da ga seznanijo s konkretnimi problemi na tem področju.

Članica Občinskega sveta občine Dobrovnik Vera Ratko je kot enega največjih problemov navedla slab socialni položaj Romov, zaradi katerega nekatere matere otrokom ne zmorejo nuditi tistega, kar potrebujejo za učenje in higieno. Po drugi strani pa je izpostavila tudi pomen zgodnjega vključevanja romskih otrok v predšolsko vzgojo ter vlogo romskih mentorjev, ki romskim otrokom lahko pomagajo, da se ne bi počutili odrinjeni. Da je zgodnje vključevanje otrok v predšolsko vzgojo izjemno pomembno, se je strinjala tudi Tina Ciglar, soavtorica promocijskih in komunikacijskih vsebin na temo kulturna raznolikost iz Novega mesta. Kot je poudarila, veliko romskih otrok ne zna dobro govoriti slovensko, zato imajo tisti romski otroci, ki obiskujejo vrtec, boljšo osnovo, ko pridejo v šolo. Izpostavila je še pomen vzpodbujanja obiskovanja vrtcev s strani romskih staršev in boljše programe predšolske vzgoje.

Predsednica Romskega kulturnega in turističnega društva Pušča iz Murske Sobote Sonja Horvat je poudarila, da je šolski uspeh otrok, ki so bili prej vključeni v vrtce, boljši od ostalih romskih otrok. Zelo pomembno za socializacijo romskih otrok je po njenem mnenju tudi to, da se že zgodaj vključijo v tiste vrtce, ki jih obiskujejo tudi neromski otroci. Predstavnica Romskega informacijskega centra ROMIC iz Murske Sobote Monika Sandreli je pri tem dodala, da se otroci v romskem vrtcu družijo le med sabo, nimajo pa priložnosti za druženje z drugimi otroci. Vzgojiteljica na Osnovni šoli Kuzma Sandra Rudaš je dejala, da je v njenem okolju največji problem predvsem slab socialni položaj Romov, tudi sama pa je izpostavila pomen zgodnje socializacije romskih otrok, ki so ob prvem stiku s šolo pogosto brez izkušenj, jih je strah in se počutijo izgubljeno.

Predsednica Romskega akademskega kluba Samanta Baranja je opozorila, da se število romskih otrok, ki obiskujejo vrtce, med občinami razlikuje. Kot pozitivni primer je navedla občino Tišina, kjer skoraj vsi romski otroci obiskujejo šolo in kjer so učitelji tudi ustrezno usposobljeni za delo z njimi. Poudarila je še, da je za uspeh nadaljnjega šolanja pomembno tudi to, da šola ne znižuje kriterijev znanja, ampak od romskih otrok zahteva enako znanje kot od ostalih. Ksenija Jurkovič iz Društva prostovoljnega dela Novo mesto je dejala, da popoldanske delavnice, ki jih organizirajo za romske otroke, pomagajo pri njihovem napredovanju. Mnogo otrokom namreč poleg slabega razumevanja slovenščine primanjkuje tudi čisto osnovnih veščin, kot je na primer rezanje s škarjicami. Tina Ciglar je ob tem poudarila tudi nujnost vzpostavitve zaupanja s strani romskih staršev, da otrokom dovolijo sodelovanje v teh delavnicah.

Udeleženci pogovora so se strinjali, da so vsa romska vprašanja med seboj prepletena in da je poleg izboljšanja socialnih razmer pomembna tudi izobrazba in ozaveščenost romskih staršev, potrebno pa je delati tudi na lastni samopodobi romskih otrok. Predsednik republike dr. Danilo Türk je v zaključku pogovora predlagal, da bi s takšnimi pogovori nadaljevali tudi v prihodnosti, in izrazil pripravljenost, da se s tematiko izobraževanja romskih otrok podrobneje seznani med obiskom romskih naselij.