Srečanje predsednika Türka s premierjem Indije
New Delhi, 4.2.2010 | sporočilo za javnost
Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je prispel na delovni obisk v Indijo, kjer se bo udeležil 10. Vrha o trajnostnem razvoju. Predsednika med obiskom spremlja vodja Centra za agrometeorologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj.
V okviru obiska je imel predsednik dr. Danilo Türk bilateralno srečanje s predsednikom Vlade Indije dr. Manmohanom Singhom, s katerim sta se pogovarjala predvsem o okoljski problematiki in o dejavnostih po decembrskem podnebnem vrhu v Köbenhavnu. Poudarila sta potrebo po nadaljevanju pogovorov, ki bi pripeljali do pravno zavezujočega in uravnoteženega sporazuma o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov najkasneje do podnebnega vrha v Ciudad de Méxicu.
Sogovornika sta pregledala tudi dvostranske odnose in se strinjala, da bi k poglobitvi političnega in gospodarskega sodelovanja med državama prispeval obisk močne slovenske vladno-gospodarske delegacije, ki bo obiskala Indijo predvidoma v letošnjem oktobru ali novembru. Slovenski predsednik in indijski premier sta spregovorila tudi o sodelovanju obeh držav v okviru Organizacije združenih narodov.
Predsednik dr. Danilo Türk je popoldan po lokalnem času na Indijskem svetu za mednarodna vprašanja predaval na temo "Mir, stabilnost in blaginja na Zahodnem Balkanu". Predsednik je v predavanju predstavil glavne reorganizacije državnih tvorb na območju Zahodnega Balkana v 20. stoletju. Današnja nova organizacija tega območja pa je po njegovih besedah odvisna od tega, kako dobro in kako hitro se bodo države na Zahodnem Balkanu integrirale v Evropsko unijo. Poudaril je, da bo v tem procesu njihova najpomembnejša naloga uskladitev z ekonomskim in pravnim sistemom Evropske unije, to pa je tudi ključno za dolgoročno stabilnost, mir in blaginjo v regiji.
Predsednik dr. Danilo Türk je kot pomemben ukrep na tej poti izpostavil liberalizacijo viznih režimov med Evropsko unijo in tremi državami regije, Srbijo, Makedonijo in Črno goro. Ob tem se je zavzel, da bi v letu 2010 dosegli vizno liberalizacijo tudi za Bosno in Hercegovino, Albanijo in Kosovo. Posvaril je pred širitveno utrujenostjo Evropske unije in pojasnil, da je integracija celotne regije Zahodnega Balkana v strateškem interesu unije, zato bi morali po njegovem mnenju ta proces pospešiti.
Glede Bosne in Hercegovine je predsednik poudaril potrebo po prilagoditvi ustavne ureditve te države potrebam integracije, ob sodelovanju mednarodne skupnosti. Pri Makedoniji je kot glavno oviro v procesu integracije izpostavil spor z Grčijo zaradi ustavnega imena Makedonije ter pozval k reševanju tega spora s kombinacijo mediacije Združenih narodov in neposredne politične komunikacije med Makedonijo in Grčijo. Pri Srbiji je omenil napredek pri sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, še vedno pa ni prišlo do aretacije generala Ratka Mladića. Glede Kosova pa je menil, da bo mnenje Mednarodnega kazenskega sodišča prispevalo k razjasnitvi stanja, in kot glavni neposredni nalogi navedel okrepitev kosovskih institucij ter izboljšanje stanja človekovih pravic in etničnih odnosov.