archived page

Nagovor predsednika na 15. NT konferenci

Portorož, 24.5.2010  |  govor


Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na odprtju 15. NT konference
Portorož, 24. maj 2010


Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil odprtja NT konference 2010 (foto: Tina Kosec/STA)Spoštovane udeleženke in udeleženci 15. NT konference,
spoštovane organizatorke, organizatorji,
spoštovani gospod Matej Potokar, generalni direktor podjetja Microsoft Slovenija,

veseli me, da sem lahko danes z vami in da vas pozdravim na začetku 15. NT konference, ki izkazuje ne samo veliko privrženost, ampak tudi veliko usposobljenost za spremembe in to spremembe na bolje.

Informacijske tehnologije spreminjajo svet. Spremenile so ga že in spreminjale ga bodo tudi v prihodnje. Brez informacijskih tehnologij si ni mogoče predstavljati sodobnega življenja in tudi ne procesa globalizacije, ki obvladuje naš čas in naš svet. Proces globalizacije seveda ni nov, traja že stoletja. V tem dolgem zgodovinskem procesu so v različnih fazah različne tehnologije dajale ton in smer globalnim spremembam. Danes, na začetku 21. stoletja, se lahko vprašamo, v čem in na kakšen način so spremembe, ki jih je prinesla informacijska tehnologija, drugačne od tistih, kot sta jih npr. pred stoletjem prinesli široka uporaba električne energije, ki je bila namenjena vsem ljudem, in široka uporaba motorjev z notranjim izgorevanjem.

Če si postavimo to vprašanje, vidimo, da obstajajo določene podobnosti in določene razlike. Možno je govoriti, da je široka uporaba električne energije bolj temeljito spremenila svet kot uvedba računalništva in informacijskih tehnologij. Ta argument je dopusten in se sliši popolnoma prepričljivo. Vemo tudi, da so bila obdobja v začetku 20. stoletja, ko je bila ravno elektrifikacija glavni, veliki up novega časa. Ni nedopustno spomniti se neke Leninove fraze, v kateri je ta definiral komunizem, takratno veliko utopijo, kot povezavo sovjetske oblasti in elektrifikacije celotne države. To je bila preprosta, ideološka, propagandna fraza, ki pa je vendarle veliko povedala o pomenu elektrifikacije kot takratne najnaprednejše in najbolj perspektivne tehnologije.

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil odprtja NT konference 2010 (foto: Tina Kosec/STA)Seveda utopije razpadejo. Utopije uničita čas in zgodovina. Ampak tehnologije, ki imajo svojo veliko vrednost, ostanejo in te pomagajo izboljšati življenje ljudi. Če se danes s te zgodovinske perspektive ozremo nazaj in se vprašamo, na kakšen način so informacijske tehnologije spremenile svet, na kakšen drugačen način, kot je to bilo primer s prejšnjimi tehnološkimi revolucijami, lahko mirne duše rečemo, da so informacijske tehnologije spremenile svet tako, da so spremembe dosegle hitreje in več ljudi kot kadarkoli prej v celotni človeški zgodovini. V tem je velika revolucionarna novost informacijskih tehnologij našega časa. V zadnjih dveh desetletjih je veliko več ljudi, v veliko večjem številu držav sveta, na veliko bolj temeljit način spremenilo svoje življenje kot kadarkoli doslej.

Zato je prav, da imamo to izhodišče v mislih, ko razmišljamo o današnjih funkcijah in učinkih informacijskih tehnologij. Veseli me, da ste danes na začetku te konference pokazali film, ki prikazuje, kako se približa računalništvo in informacijske tehnologije čim širšemu krogu ljudi, zlasti mladih. In zelo dobro je slišati, kako dobro ljudje sprejemajo to ponudbo. Kajti tehnologije in tehnološki napredek imajo svojo poln smisel takrat, kadar zagotavljajo socialno vključenost in socialno pravičnost.

Vedeti moramo, da niso vsem ljudem hkrati in dovolj hitro dostopne prednosti novih tehnologij. Zato se je treba potruditi za to, da bo čimveč ljudi in da bodo tudi skupine, ki so ponavadi izključene iz napredka, deležni možnosti, ki jih te tehnologije prinašajo. V časih, ki jih zaznamujejo gospodarska kriza, poglabljanje socialnih razlik, povečana nezaposlenost, povečana izključenost ljudi iz družbe, je ta skrb še posebno pomembna in veseli me, da sta vaša konferenca in Microsoft v Sloveniji del prizadevanja, da se zagotovi čim boljšo vključenost ljudi vseh generacij v prednosti, ki jih prinašajo informacijske tehnologije.

Seveda pa to ni edina skrb, ki jo imamo ta čas. Informacijske tehnologije so močno izboljšale poslovanje in prispevale k razvoju ekonomije po celem svetu. S stališča posamične države ali posamične ekonomije pa se vedno vprašamo, kako vplivajo te tehnologije in kako vplivajo drugi dejavniki na našo konkurenčnost. In ravno tu, pri vprašanju konkurenčnosti je ena osrednjih tem, ena osrednjih dilem našega trenutka, našega družbenega trenutka v Slovenji. Vsi vemo, da je bilo konec prejšnjega tedna v neki pomembni študiji ugotovljeno, da je konkurenčnost slovenskega gospodarstva v zadnjem letu dni močno upadla. To študijo moramo seveda prebrati. Treba bo natančno pogledati, kateri dejavniki so prispevali k tej oceni. Ali je ta ocena povsem točna in, v kolikor je točna, kaj je prispevalo k takšni zaskrbljujoči oceni?

Rekel bi, da je tu očitno treba upoštevati več dejavnikov. Treba je upoštevati vprašanje, kako se slovenska ekonomija prilagaja spremenjenim razmeram v svetu, kako hitro je to prilagajanje, kako hitro je pridobivanje novih tržišč, ki naj nadomestijo tisto, kar je bilo izgubljeno s starimi tehnologijami in z nekoč dostopnimi tržišči. Treba se je vprašati, ali imamo dovolj razvit davčni sistem in ali je treba v davčnem sistemu kaj spremeniti tako, da bo gospodarstvo bolj spodbujeno, da bo našlo boljše rešitve in da se bo hitreje vključevalo v mednarodno menjavo in uspešneje premagovalo krizo. Treba se je vprašati, ali imamo dovolj razvite mehanizme posvetovanj in dogovarjanja, kajti vedeti moramo, da dialog med poslovnim svetom, državo in sindikati danes predstavlja nujni pogoj za napredek in za reševanje problemov, ki so pred nami. Skratka, imamo celo vrsto različnih vprašanj, ki jih je treba postaviti na dnevni red in po svojih močeh si bom prizadeval, da bodo ta vprašanja obravnavana resno.

Danes bi predvsem v tem okviru rad izpostavil vprašanje posvetovanj, resnega obravnavanja problemov in zlasti dogovarjanja, ki mora obstajati med poslovnimi ljudmi, menedžerji in državo. Na tej točki zaostajamo. Na tej točki nimamo dovolj dobro razvitih mehanizmov in nismo zagotovili dovolj učinkovitega dogovarjanja. Ne govorimo o dogovorni ekonomiji, govorimo o iskanju optimalnih rešitev. In tem rešitvam moramo posvetiti vso pozornost. Seveda pa bodo optimalne rešitve zahtevale tudi potrebno inovativnost. Inovativnost na področju poslovanja, inovativnost na področju trženja, inovativnost na področju pravne ureditve in, še posebej pomembno, inovativnost na področju tehnologij.

Vaša današnja konferenca daje tem prizadevanjem pomemben prispevek. Vaša prioriteta na tej konferenci je zagotavljanje čim boljšega razvoja informacijskih tehnologij v službi čim boljšega poslovnega odločanja. Tako orientacijo pozdravljam in veseli me, da sem videl med prioritetami, ki jih boste obravnavali, tudi take zadeve, kot so zagotavljanje potrebne informacijske infrastrukture za poslovno odločanje, optimizacija informacijskih tehnologij v kontekstu poslovnega odločanja in potem nove rešitve, inovacije, ki jih prinaša čas, informacije v oblaku, kar se meni kot nepoznavalcu zdi vznemirljivo in nekoliko misteriozno. Ampak vi boste že vedeli in gotovo boste našli zanimive rešitve, ki bodo slovenskemu gospodarstvu in slovenski družbi pomagale.

Danes je dan, ko smo upravičeni gojiti tehnološki optimizem. Nedavno tega je veljalo, da je pravzaprav vse v družbi odvisno od iznajdljivosti in ustvarjanja hitrega dobička. Res je, da smo znali vključiti tehnologije v naš družbeni razvoj. Danes se moramo vprašati, ali smo na dovolj visoki ravni in ali zagotavljamo vse dejavnike, ki bodo pomagali naš razvoj pognati hitreje. Ne moremo se več zanašati na hitre dobičke, ki jih prinašajo ugodne tržne razmere. Zanesti se moramo na naše znanje, na naše sposobnosti, na našo odločnost in na naše sposobnosti prilagajanja mednarodnim gospodarskim razmeram. In prav tu nam bodo informacijske tehnologije pomagale.

Zato s toliko večjim veseljem pozdravljam današnje srečanje, veseli me, da boste tu obravnavali teme, ki so za naš družbeni trenutek tako zelo pomembne. Želim vam veliko uspeha in želim vam, da bi tudi v prihodnje prispevali k našemu skupnemu napredku.

Hvala lepa in veliko uspeha vsem.
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani