Predsednik republike o pomenu Primoža Trubarja
Ljubljana, 7.6.2008 | sporočilo za javnost, govor
Predsednik republike dr. Danilo Türk se je danes udeležil svečane akademije ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, ki je potekala v Evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani. Zbranim je spregovoril o pomenu Primoža Trubarja za slovenski narod in za Evropo ter o njegovem sporočilu, ki je aktualno tudi v današnjem času:
Govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na svečani akademiji ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja
Evangeličanska cerkev v Ljubljani, 7. junij 2008
Velja govorjena beseda!
Spoštovani škof mag. Geza Erniša,
Spoštovani gospod prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan,
Spoštovani visoki gostje, spoštovani zbor,
Današnja slovesnost je posvečena 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja in je označena z odkritjem posebnega obeležja v spomin na tega velikega moža slovenske zgodovine. To je eno pomembnih simbolnih dejanj v Trubarjevem letu. Kot predsednik republike imam raznovrstne naloge in obveznosti. Med njimi je predsedovanje častnemu odboru za obeležitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja ena pomembnejših in vsekakor tista, ki mi daje največ misliti. Delo Primoža Trubarja to zahteva.
Z današnjo slovesnostjo obeležujemo obletnico rojstva moža, ki je začetnik slovenske kulture in našega narodnega razvoja, ki je v mnogočem ustanovitelj slovenskega naroda in ki sodi tudi med velike osebnosti celotne Evrope. Trubarja se spominjamo kot prevajalca biblijskih besedil, kot avtorja prvih slovenskih knjig in kot ustanovitelja Ungnadovega biblijskega zavoda, ki je bil eden prvih takšnih zavodov v Evropi. Cenimo ga tudi kot učitelja, prevajalca in voditelja, ki je bil zaslužen, da je slovenski narod dobil celoten prevod Biblije že leta 1584. To je bilo zgodaj in Slovenci smo na ta način postali eden prvih v polni meri kulturnih narodov Evrope.
Če bi želeli iz njegovega dela in življenja razbrati najpomembnejše sporočilo, bi ga lahko formulirali takole: Trubar je dokazal, da ni kontradikcije med širino duha evropskega intelektualca in iskrenim prizadevanjem za identiteto lastnega naroda. To sporočilo ima velik pomen tudi danes, kajti krepitev kulture in zavesti narodov Evrope omogoča rast Evrope kot celote. Evropa to danes ve. Toda Evropa se je do tega spoznanja dokopala po dolgi, težki zgodovini, polni deviacij in nasilja, zgodovini, ki je poznala tudi take pojave, kot je zatiranje malih narodov in poveličevanje velikih narodov do stopnje rasizma v odnosu do drugih. Zato danes v polni meri razumemo pomen sinteze med svobodno narodno identiteto in vsesplošno intelektualno širino. Razumemo jo v njeni intelektualni veličini, pa tudi v njeni politični pomembnosti.
Kaj je motiviralo Trubarja pri njegovem delu? Tudi o tem se je vredno danes spraševati. Njegovo delo izkazuje širino duha, veliko izobraženost, poznavanje del najboljših intelektualcev njegovega časa, kot so Erazem Rotterdamski, Martin Luther, Philipp Melanchton, Huldrich Zwingli in drugi. Z mnogimi med njimi si je Trubar tudi dopisoval. Toda v jedru njegovega dela je še nekaj in tisto je najmočnejše. To je njegova krščanska etika, njegova iskrena vera v krščanstvo, njegovo globoko in stvarno etično prepričanje. Martin Luther je v Trubarjevih časih sporočal etično misel, ki je dala Evropi veliko novega, Trubar pa je bil eden tistih, ki so etično sporočilo vzeli zares. To ga je privedlo tudi na pota oblikovanja slovenske cerkve, do reformacije, na žalost pa tudi do težav, ki jih je imel v svoji domovini.
O tem smo v Sloveniji imeli priložnost razmišljati zelo neposredno in prav nedavno, ko smo dobili v Slovenijo za kratek čas na vpogled v Slovenijo edini preostali izvirnik Trubarjeve Cerkovne ordninge. Paradoks zgodovine je, da je edini preostali izvod tega pomembnega dela, ki je oblikovalo slovensko cerkev v Trubarjevem reformističnem naporu, prišel iz vatikanske knjižnice. Cerkovno ordningo smo si tako ob pomoči Vatikana leta 2008 lahko ogledali od blizu in v izvirniku.
Ta izkušnja pa nam tudi pove, da živimo v veliko boljših časih, kot so bili Trubarjevi. Živimo v časih, ko je svoboda široko zasnovana in nam omogoča veliko svobodnejše komuniciranje. Prav zaradi tega nam danes nikakor ne sme biti težko priznati zgodovinske vloge evangeličanske cerkve v celotni zgodovini slovenskega naroda in velikih prispevkov, ki so jih slovenski evangeličani dali kulturni in politični rasti našega naroda. Kot predsednik republike danes prav brez težav izrekam to priznanje, kajti to priznanje izraža tudi duha današnjega časa, ki je duh svobode. Ta duh svobode pa črpa svojo moč iz vseh naših tradicij, tudi in še posebno pomembno iz evangeličanske tradicije.
Vedeti pa moramo še nekaj. Sporočilo Trubarja, sporočilo njegove globoke etičnosti, je pomembno tudi v današnjem času, ki je v marsičem etično izpraznjen čas. Zato nam je Trubar tudi danes lahko dobro izhodišče za razmišljanje, za razmišljanje o tem, kaj moramo v naši družbi storiti bolje in kaj moramo kot Evropejci storiti bolje. S to mislijo, z mislijo o tem, da nas Trubar zavezuje k razmišljanju za naprej, kako biti boljši, bi rad zaključil svoje pozdravne besede in še enkrat vsem zaželel, da bi to Trubarjevo leto minilo v skrbnem premisleku in da bi pripomoglo k našemu splošnem izboljšanju.
Hvala lepa.