ZNANJE IN SVETOVLJANSKOST IDRIJE IN NJENE GIMNAZIJE
Ob 100-letnici prve slovenske realke - Idrijske gimnazije Jurija Vege

Idrija, 29. september 2001


Spoštovani dijaki in prijatelji idrijske gimnazije,

povabili ste me na slavje za prvih sto let. V tej odlični oznaki jubileja Gimnazije Jurija Vege v Idriji vidim veliko spoštovanje do dela prejšnjih rodov ter hkrati optimizem in velikansko voljo za nova dejanja, tako značilno za Idrijo. Za kraj, ki bi sicer imel dovolj razlogov za malodušje in nejevoljo nad usodo, ki je hotela, da razpade skozi stoletja ustvarjeno poistovetenje kraja in rudnika živega srebra. Vendar živijo na idrijskem in cerkljanskem drugačni ljudje. Mnogim je duhovno podobo oblikovala in jim za popotnico v življenje dajala znanje prav gimnazija, navajala jih je, da se je v življenju treba boriti in vztrajati. Mnogi so med njimi tudi moji dobri znanci in prijatelji. Zato sem prišel še s posebnim veseljem na slavje in Vas vse prisrčno pozdravljam.

Ko sem za to priložnost prebiral zapise o nekdanji realki, poznejši gimnaziji in seveda o nekdanji Idriji, sem bil kljub razmeroma dobremu poznavanju Idrije presenečen, kako svetovljansko je bilo zmeraj to okolje. Skrito za hribi, v marsikaterem pogledu celo omejevano v razvoju, je vendarle videlo čez naravne in tudi miselne ograje, ki so nastajale zunaj Idrije. Znanje je bilo že daleč nazaj ena od temeljnih zapovedi tega mesta in stoletnica Vaše realke samo stvaren dokaz, da se Idrija nikoli ni utapljala v provincialnem duhu, zlasti v preteklosti pogosti posebnosti ne le manjših mest. Zato pravim, da je Idrija svetovljanska, nekoč z rudnikom, danes z uspešnimi podjetji, ki poslujejo po pisnih nepisanih pravilih globalne ekonomije in ki jih praviloma vodijo domači, na tej gimnaziji šolani ljudje.

Takšna je bila in takšna danes je, ker je znanje v teh krajih cenjeno in ker so tukajšnje šole sposobne ponuditi vedno nova znanja, takšna, ki so uporabna v življenju in ki omogočajo odličnost pri delu. Odličnost dela, proizvodov in storitev pa je tudi največji adut Slovenije v združeni Evropi in v globalni ekonomiji. Idrija tako že ravna, ima svoje znanje, sprejema nova iz odprtega sveta, v svojih izdelkih jih svetu oplemenitena vrača.

Tudi Idrija ima svoje probleme. Gotovo bi lahko o njih razpravljali ure in ure. Vendar smo nocoj zbrani predvsem zato, da trdno povežemo vse dobro iz preteklosti s prihodnostjo. Idrija ima dolgo in sijajno preteklost, od gospodarske, šolske in kulturne do odporniške, ko je bila narodova usoda na krvavi tehtnici in je ta prostor s svojim pogumom, domiselnostjo in humanostjo storil izjemna plemenita dejanja za preživetje slovenstva in njegovih vrednot. To so dejstva in tem dejstvom lahko takoj dodamo enakega spoštovanja vredno sedanjost. Za dobro prihodnost imate prav zato trdne temelje. Že Vaša odločna volja, da bo Idrija še naprej uspešna v neprizanesljivi tekmovalnosti sveta, sama po sebi napoveduje zmeraj nove pobude. Naj ob tem povem svoje pričakovanje: nove pobude tudi v izobraževanju ljudi, otrok in odraslih, da bodo zmeraj imeli pri roki najpomembnejše orodje, znanje in se z njim uveljavljali doma in v svetu.
V Idrijo je mogoče verjeti.

Gospe in gospodje, čeprav je mogoče videti, kot da bi lahko mirno živeli v varnem zavetju teh hribov in mi vsi v neki podalpski lokalni dolini miru, se enako kot jaz zavedate, da to ni mogoče, da živimo v odprtem prostoru, v že globalnem svetu, polnem nasprotij, zmeraj bolj izostrenih delitev na posestnike znanja, informacijskih tehnologij in novih genetskih spoznanj ter onih drugih, hočem reči tistih milijard revnih ljudi, ki so potisnjeni v svet brez znanja in brez upanja. Nasilje, tudi mednarodni terorizem, ki nas je v ameriškem primeru tako globoko pretresel, bi lahko iskalo in našlo neutemeljeno oporo in predvsem opravičilo v tem drugem, na obrobje potisnjenem in na životarjenje obsojenem svetu. Terorizem s svojo zločinsko destrukcijo ne daje nikakršnih odgovorov. Je le grožnja, ki zahteva odločen, učinkovit in premišljen odgovor. Tudi protiglobalistična gibanja, kot jih poznamo danes, niso rešitev, ker ne ponujajo odgovorov na nova zelo zahtevna vprašanja našega in prihajajočih časov. So pa resno opozorilo človeštvu, da s temi odgovori zamujamo in da zato svet tudi brez sedanje spirale zaostrenega nasilja že dolgo v resnici »pleše na konici noža«, kot je to zadnje čase mogoče pogosto slišati. Zato smo danes vsi, tudi naša država, usodno povezani v odgovornem in treznem premišljanju o teh novih vprašanjih in smo vsi, vseh 189 članic OZN, dolžni skupaj poiskati prave odgovore na izzive 21. stoletja.

Svet je na razpotju. Ena pot vodi v ekonomski egoizem, v delitve sveta, v njegov nenehen nemir, nasilje in politični avtoritarizem, druga lahko pelje v temeljno socialno pravičnost med ljudmi, v sodelovanje in dialog med kulturami in civilizacijami ter v globalno demokracijo. Skupaj smo dolžni zagotoviti svetu mir in varnost, skupaj ravnati po načelu, da je svet last vseh ljudi, ne le bogatih ali agresivnih. Skupaj smo dolžni urejati svet tako, da bo po meri vseh ljudi, odprt za ideje in podjetne ljudi, ki so nosilci razvoja, kot ste v Idriji, razumevajoč tudi za ljudi v stiski. Vsak od nas, prepričan sem, v tem hudem času čuti s tesnobo vse te dileme globalnega sveta. Čuti jih vsakdo po svoje, vsak po svoje premišlja o njem, o sebi in svojih v njem in išče odgovore. Tisto kar potrebujemo vsi, je demokratičen dialog, skupno premišljanje, odprto za vsako demokratično idejo, ki naj rodi boljši človeški svet za vse in nas vse zavaruje pred zmotami.

Spoštovane gospe in gospodje, še enkrat želim povedati, da mi je ljubo, ker sem na tem Vašem praznovanju. Čestitam Vam ob jubileju realke in Vam želim enako uspešno pot tudi v prihodnosti.