Javni nastopi

RAST INTERESA ZA JEZIK IN KULTURO MALEGA NARODA
Nagovor predsednika Kučana za udeležence 38. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture "Ustvarjalnost Slovencev po svetu", ki ga organizira Center za slovenščine kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti in ki je namenjen tujim slavistom, zlasti slovenistom, prevajalcem in strokovnjakom za primerjalno jezikoslovje in književnost. Letošnji seminar je posvečen ustvarjalnosti Slovencev po svetu.

Ljubljana, 2. julij 2002


Spoštovane in drage gospe, kakor vidim, moram reči tudi gospodične, spoštovani gospodje,
vi znate vsi slovensko. Za razliko od mene, ki je to moj prvi jezik, pravijo, da je to vaš drugi jezik. Veseli me srečanje z vami, veselilo me bo zvedeti, kaj so motivi, da ste prišli v Slovenijo in kakšni so vaši vtisi o Sloveniji, o tej tako imenitni in svetu dobro poznani državi.

Veseli me tudi razcvet tega seminarja, ki je od majhnega števila dvajset, kakor je rekla gospa profesorica, dobil nove razsežnosti s številom, ki seže preko sto in izgleda, da se bo to število kmalu ujelo tam blizu dvesto udeležencev tega seminarja. Najbrž bi se strinjali, če bi rekli, da je to naš skupen uspeh. Kot predsednik te države moram nekako pritakniti tudi zasluge države.

S tem skupnim uspehom mislim predvsem na dejstvo, da ta seminar preživlja 38-to leto svojega življenja in da raste število tistih, ki se zanimajo za slovenščino. To je dogodek in je pomemben. Dogaja se v času globalnih integracij, ne samo evropskih, ampak tudi svetovnih; v času, ko s temi integracijami ne prihajajo samo velika pričakovanja in upanja, ampak tudi bojazni in negotovosti. Predvsem bojazen in negotovost, da to lahko pomeni tudi konec nacionalnih, kulturnih in duhovnih identitet. Prav ta seminar bi mogoče lahko bil odgovor, da temu ni tako. Ker če raste interes za jezik in kulturo majhnega naroda, je to dobro in obetavno znamenje. Pomeni neko radovednost seznaniti se z duhovnim izročilom, z modrostjo narodov, ki je običajno zajeta in zapisana v nacionalnih literaturah, ki je zapisana v modrostih ljudskih pregovorov, rekov in pri katerih se je dobro posvetovati, preden človek sprejme kakšno osebno ali tudi širšo odločitev. Navsezadnje miselni vzorec, ki ga premore kakšen narod, najbolje razkriva njegov jezik. Zato razumevanje in poznavanje jezika pomeni poznati in razumeti tudi miselni vzorec, pomeni lažje razumeti odzivanje naroda na izzive, ki jih prinaša sodobni čas.

Ker sem rekel, da je to naš skupni uspeh in ker je o prispevku države govorila že gospa profesorica, bi rad rekel, da je to tudi zasluga in prispevek tega Centra, ki ima zdaj tako zanimivo ime; Center za slovenščino kot drugi jezik. Ker če jezika ne znaš posredovati na zanimiv, strokovno neoporečen in po podajanju privlačen način, potem ves napor ostane brez velikega odziva in uspeha. Želim, da bi se ta Center preživel še v 39-to, 40-to, v 100-to leto, da bi slovenščina postala in ostala jezik, ki je zanimiv za tiste ljudi, ki želijo pobliže spoznati slovensko literaturo in duhovno podobo slovenskega naroda.

Vam pa želim, da se imate v Sloveniji lepo, da bi se vam zdela slovenska dežela prijazna , da bi se še vračali. In ker se vaš seminar ujema z zelo živahnim kulturnim življenjem v Ljubljani, z mnogimi festivali, predvsem s tem, ki slavi letos 50-letnico in ki se nocoj odpira, vam pravzaprav k temu lahko želim samo to, da si najdete prijatelje. Prijateljstva so trdna in kako koristni in potrebni so prijatelji, to vem iz svoje izkušnje izpred dvanajstih let, ko se je rojevala slovenska država in ko v svetu nismo imeli veliko prijateljev, razen tistih, katerih korenine ali korenine njihovih staršev so pognale v Sloveniji.

Vesel sem vas, vesel sem gospa profesorica tega cveta mladosti in prihodnosti in še enkrat, lepo je, da ste v Sloveniji in da se učite slovenščine.


 

arhivska stran