Javni nastopi

UPRAVLJANJE Z DRŽAVO IN PREVLADUJOČA MISELNOST V DRŽAVI KAŽETA, DA JE PODJETNIŠKA POBUDA ZAŽELENA IN PODPIRANA ALI PA JE RESNIČNOST DRUGAČNA
Svečana otvoritev 32. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju
Nagovor predsednika Republike Slovenije Milana Kučana

Celje, 10. september 1999


Spoštovani,

Govornike pred menoj ste slišali. Predstavili so nam svoje videnje dosežkov, problematike, razvoja in tudi stranpoti slovenske obrti in podjetništva oziroma malega gospodarstva. Govora je bilo tudi o dosežkih. Teh ni mogoče spregledati, saj so sad včasih tudi izjemnih naporov in prizadevanj ljudi, ki so prepoznali pomen podjetništva in posebej malega gospodarstva. Tudi sam sem govoril o njegovem pomenu in vlogi v nujnih strukturnih spremembah slovenskega gospodarstva in nastajajoči družbi prihodnosti ob otvoritvi sejma tu v Celju pred dvema letoma.

Danes bom kratek. Mimo tega, kar sem slišal danes tukaj - in med tem so tudi spodbudne stvari - poznam slovensko obrt in podjetništvo ne zgolj v številkah in skozi njun institucionalni okvir, ampak tudi iz neposrednih stikov in pogovorov s slovenskimi obrtniki in podjetniki. Ob tem pa se mi vendarle zastavlja neko vsebinsko vprašanje, ki ga štejem tačas prav upoštevaje moj vpogled v razmere za temeljnega. To vprašanje, za katerega mi dovolite, da ga naslovim tudi na ta cenjeni avditorij, je naslednje: Ali je Slovenija dežela, ki v resnici ponuja dovolj priložnosti ljudem, ki so pri vodenju podjetij pripravljeni tvegati, ki so inovativni in razvojno prodorni, ki znajo sami poiskati poslovne priložnosti in spreminjati probleme v izzive, v katerih potrjujejo svojo lastno ustvarjalnost, sposobnost hitrega odzivanja in prilagajanja novim razmeram in okoliščinam? Ali je Slovenija takšna dežela, ali pa to ni?

Povedano drugače: ali upravljanje z državo in prevladujoča miselnost v državi kažeta, da je podjetniška pobuda zaželena in podpirana ali pa je resničnost manj razveseljiva in govori tudi o tem, da še tako imenitna podjetniška zamisel pogosto zablodi in zamre v labirintu množice predpisov, postopkov, dovoljenj in ustanov, ali preprosto tudi tu velja rek "veliko babic - kilavo dete" ali zato, ker so - ob vmešavanju države in dnevne politike v gospodarstvo in vedno bolj razširjenem klientelizmu, pa tudi vdiranje korupcije - ukrepi ekonomske in razvojne politike nespodbudni, nepregledni in neproduktivni.

Zame je vprašanje odprtega prostora ter prijaznega okolja za razvoj, prodor in podporo podjetniških pobud podstat za učinkovit razvoj malega gospodarstva. Posebej še se mi zdi to pomembno, ko se utemeljeno govori o nujnosti novega razvojnega zagona Slovenije. Tega ni mogoče pričakovati, če ne bo temeljil na razvojnih pobudah slovenskih podjetij in podjetnikov in če država za uveljavitev teh pobud ne bo ustvarjala naklonjenega institucionalnega in materialnega okolja, jim dajala opore in podpore ter jim z ureditvijo finančnega in bančnega sistema omogočala sodoben finančni servis. V svetu globalnega trga in tekmovanja pa brez razvojnega zagona ne bomo vzdržali.

Za malo gospodarstvo, posebej pa v Sloveniji, že nekaj let velja, da je najbolj dinamičen del slovenskega gospodarstva. Ali je to bolj želja in cilj ali tudi dejansko stanje, povedo rezultati. V današnjem času trde konkurence med podjetniki, podjetji in tudi gospodarstvi držav, so pomembni predvsem rezultati. Izvedenci za razvoj podjetništva, med njimi so tudi pionirji razvoja podjetništva v Sloveniji, kljub temu opozarjajo, da je slovensko podjetništvo izgubilo dinamiko in optimizem, ki ju je imelo v začetku devetdesetih let. Vsekakor jim kaže prisluhniti. V svetu namreč tako teorija kot praksa potrjujeta, da je malo gospodarstvo med ključnimi spodbujevalci gospodarske rasti. Gospodarsko rast, nov razvojni zagon, ustanavljanje in hitrejši razvoj proizvodenj z visoko dodano vrednostjo pa v Sloveniji ta hip, na prelomu tisočletja in za njegov obetaven začetek, nadvse potrebujemo. V malem gospodarstvu, ki je del celovite gospodarske strukture sodobne države, je pot do teh ciljev najkrajša in tudi najcenejša.

Zadovoljen bom, če bodo udeleženci različnih seminarjev, strokovnih posvetov in razgovorov, ki so organizirani v okviru sejma - to razsežnost sejma še posebej cenim - iskali tudi možnosti in priložnosti ter ukrepanja za resnično udejanjanje podjetniške svobode in pobud.

Celjski sejem podjetništva in obrti sam, s svojo konceptualno zasnovo, nedvomno postaja povsem sodobna gospodarsko - poslovna sejemska prireditev. Tako se vzpostavlja tudi kot točka, ki nam omogoča, da od nje izmerimo potenciale in dosežke našega malega gospodarstva, da od nje izmerimo razdaljo, ki nas loči od dosežkov razvitih držav na tem področju in končno tudi razdaljo do razmer v drugih tanzicijskih državah in posebej tudi v državah na tleh nekdanje Jugoslavije. Slednja razsežnost sejma se mi zdi še posebej pomembna tudi zaradi angažiranja Slovenije v Paktu stabilnosti, kjer bi prav s svojo bogato izkušnjo razvijanja malega gospodarstva pri uvajanju tržnega gospodarstva lahko bila izjemno koristna z dejanji tudi v svojo korist in za dovolj samozavesti - da vemo, kaj hočemo in zakaj. In ne z občutkom negotovosti in podrejenosti, ki je lasten državam brez jasno prepoznanih lastnih interesov, ki jih vsak vihar v spletu mednarodnih odnosov premetava kot ladjico brez kompasa in krmila. In brez slednjih lahko ljudje na ladji samo še kličejo S.O.S in zbirajo podpise, če je za to še čas. Slovenija bogato izkušnjo razvijanja malega gospodarstva vsekakor ima. Ni mogoče reči, da bi se z obrtjo in podjetništvom skušalo delati kot z garjavim psom kot je to slikovito navedel v svojem nagovoru gospod Kramberger, še manj pa bi mogli ponazoriti stanje v malem gospodarstvu s skrbno negovano pudlico v salonu novodobne slovenske družbe in njenega gospodarstva.

Z željo, da bi tako razstavljavci kot obiskovalci sejma - da se izrazim tržno: tako njegova ponudba kot povpraševanje - našli na sejmu tisto optimalno točko srečevanja, od katere bo imelo skupno z malim gospodarstvom korist celotno slovensko gospodarstvo, odpiram dvaintrideseti Mednarodni obrtni sejem. Organizatorjem sejma čestitam k obširni in pregledni postavitvi sejma, Celjskemu sejmu pa še posebej za izgradnjo novih sejemskih površin. Čestitam tudi mestu Celje, ki se tudi s tem, 32. Mednarodnim obrtnim sejmom potrjuje kot sejemsko mesto. Želim mu, da bi znalo sejemsko dejavnost uveljaviti kot enega od strateških ciljev, ki naj pomaga popeljati Celje iz sedanje razvojne stagnacije in usode usihajočega starega industrijskega centra. Celje si nedvomno zasluži boljšo prihodnost.
Prijazen dan in prijetno sejemsko doživetje vam želim


 

arhivska stran