|
SLOVENIJA JE NAREDILA KORAK VEČ
Sprejem za slovenske rojake in ameriške prijatelje ob deseti obletnici slovenske države
.
Cleveland, 12. maj 2001
Slovenija je v primerjavi z drugimi tranzicijskimi državami morala narediti korak več. Ob vseh procesih, ki so imperativ tudi za druge države nekdanjega političnega vzhoda, je ustvarila še svojo lastno državo s celotno državno strukturo. Ubraniti jo je morala v vojni, odpraviti posledice vojne in nadomestiti izgubo trgov na tleh nekdanje Jugoslavije, je v svojem slovesnem govoru med drugim poudaril predsednik Kučan in dodal, da je ta "korak več" prispeval tudi k notranji integraciji in trdnosti slovenske družbe.
Slovesnega sprejema ob deseti obletnici slovenske države so se udeležili številni ugledni ameriški prijatelji Slovenije, med njimi tudi senator George Voinovich, kongresnik Dennis Eckart, predsednik Sveta mesta Cleveland Michael D. Polensek ter predsednica Državne univerze iz Clevelanda in predsednik njenega upravnega odbora Claire A. Van Ummersen ter David G. Hill. Mesto Cleveland je predsedniku republike Milanu Kučanu na priložnostni slovesnosti podelil še posebno priznanje ob deseti obletnici neodvisne Slovenije in plaketo priznanja za naziv častnega doktorja Državne univerze iz Clevelanda.
Spoštovani senator gospod G. V. Voinovich, senator gospod Dennis Eckart, župan Clevelanda gospod White, predsednik mestnega sveta g. Polensek, veleposlanik gospod dr. Kračun, generalni konzul gospod Gogala, dragi naši izseljenci, dragi gostje, znanci in prijatelji,
v imenu Slovenije Vas prisrčno pozdravljam na svečanem sprejemu ob dnevu naše državnosti in deseti obletnici samostojne slovenske države. Nadvse sem zadovoljen, ker sem med Vami, slovenskimi rojaki in številnimi ameriškimi prijatelji, ki jim je pri srcu Slovenija, prva domovina mnogih Slovenk in Slovencev in njihovih potomcev na ameriških tleh. Širom po svetu in posebej v ZDA so številne generacije slovenskih izseljencev s svojim delom in spoštovanjem obeh domovin veliko pripomogli k ohranitvi slovenske nacionalne identitete v odprtem svetu in k prepoznavnosti slovenske države. V odprtem svetu tekmujejo različnosti in drugačnosti, velike in majhne narodne identitete in države, močnejši in šibkejši. To je srečevanje in prepletanje kultur in civilizacij, ki mu v človeški zgodovini ni primere. O tem sem se znova prepričal tudi danes, ko sem imel čast, da v Enon Valleyu sodelujem pri otvoritvi prenovljenega Slovene Heritage Centra Slovenske narodne podporne jednote. Prav SNPJ, KSKJ in AMLA so ob številnih drugih društvih, narodnih domovih in kulturnih ustanovah osrednje slovenske organizacije, ki že od konca devetnajstega stoletja delujejo v korist slovenstva na ameriških tleh in za sodelovanje ter prijateljstvo ZDA in Slovenije.
Danes skupaj praznujemo deseti rojstni dan slovenske države. Zanjo smo se odločili, ker je prejšnja država zaradi nedemokratičnega in nestrpnega nacionalizma srbske politične elite in večine odgovornih politikov zvezne države nezadržno razpadala in grozila s kaosom in najhujšim nasiljem v mednacionalnih spopadih. Slovenci v njej nismo mogli uveljaviti ne politične demokracije, ne zdrave tržne ekonomije in socialne države, ne slovenske samobitnosti. Uspelo nam je, ker smo bili v osamosvojitvenem gibanju enotni doma, kar je potrdil tudi plebiscit, in v tujini, ne glede na različna politična, kulturna in duhovna razhajanja. To obdobje je spričevalo o slovenski odličnosti v medsebojnem spoštovanju različnosti, v dialogu, razumevanju in sodelovanju. Priznanje našim skupnim političnim odločitvam so izrekali mnogi tuji državniki, a najbolj slikovite in neposredne so bile besede, ki nam jih je naklonil nekdanji predsednik Bill Clinton v svojem nagovoru Slovenkam in Slovencem na ljubljanskem Kongresnem trgu 21. junija 1999.
Po uspešnih desetih letih razvoja slovenske države upravičeno pričakujemo skorajšnjo vključitev v Evropsko unijo pa tudi članstvo v atlantsko evropskem varnostnem sistemu NATO. To je toliko pomembnejše, ker je Slovenija v primerjavi z drugimi državami morala narediti korak več. Ob vseh tranzicijskih procesih, ki so imperativ tudi za druge države nekdanjega političnega vzhoda, je ustvarila še svojo lastno državo s celotno državno strukturo, obrambno, varnostno, diplomatsko, z vrsto ustanov od carine, policije, monetarnih institucij, vojske do diplomacije. Vse to je morala ubraniti v vojni, zatem odpraviti posledice vojne in nadomestiti izgube zelo pomembnih trgov na tleh nekdanje Jugoslavije. Ta "korak več" je prispeval tudi k notranji integraciji in trdnosti slovenske družbe. Slovenija je vse to storila, ne da bi zatajila svojo bližnjo preteklost in s tem samo sebe. Iz svoje politične pomladi je prinesla pretanjen občutek za pravičnost, izjemno občutljivost za človeško dostojanstvo, za pravico do različnosti, močno željo po industrijski in politični participaciji ter visoko razvito individualno domiselnost.
Zdaj smo pred koncem velikih političnih, gospodarskih in socialnih reform. Stopamo v novo obdobje. Smo pred novimi izzivi. Moč zanje bomo zmogli le tako, da bodo v nas in med nami znova polno živele vrednote medsebojnega razumevanja, spoštovanja in sodelovanja vseh Slovenk in Slovencev in slovenskih državljanov pri projektih, s katerimi uresničujemo slovenske nacionalne interese. To je več kot pripadanje različnim političnim strankam in svetovnonazorskim prepričanjem. Različnost teh prepričanj je veliko bogastvo in spoštovanja vredna dediščina. To velja za vse narode, tudi za slovenski. A skupno vsemu so univerzalne človekove pravice in hkrati nacionalni interesi. Skupna nam je dolžnost, da sprejemamo različnosti in ob legitimni kritičnosti kot človeško neprimerna zavračamo osebna poniževanja in apriorna zaničevanja. To velja tudi za spore in spopade o slovenski preteklosti. Premišljujmo o preteklosti, da bi vedno znova preverjali trdnost svojih temeljev, dobra in slaba dejanja na svoji poti v sedanjost. Samo tako bo zgodovina učiteljica našega življenja. Zapustila pa nas bo, če se bomo vračali v preteklost, da bi na grehih mrtvih očetov določali usodo živih in verjeli, da je prihodnost mogoča, če ji gospoduje maščevalnost. Verjamem, da bi temu pritrdile tudi številne generacije ameriških Slovencev. V odločilnih trenutkih svoje zgodovine so prestopile meje prejšnjih sporov in spopadov. S skupnimi pogledi na prihodnost so zbrale voljo in moč, da so uspešno ohranjale vezi z domovino svojih korenin, delovale so vzajemno, med seboj in s svojo daljno domovino.
Spoštovani in dragi prijatelji,
ko bomo v Ljubljani 25. junija posebej slovesno zaznamovali desetletnico slovenske države, bomo imeli v mislih tudi vse Vas, Vaša pretekla dejanja in Vaše sedanje delo in življenje, Vašo prijaznost in pomoč, pa tudi vse Vaše želje, da bi Vaša rodna dežela postala še bolj prijazna do vseh njenih ljudi doma in na tujem, ki si želijo dobro in srečno prihodnost.
Hvala, ker ste mi prisluhnili.
|
