Javni nastopi

KNJIGA JE DEL SLOVENSKE NACIONALNE SAMOBITNOSTI IN SAMOZAVESTI
Predsednik republike Milan Kučan na otvoritvi 6. Dnevov slovenske knjige

Ljubljana, 17. april 2001

Foto: BOBO

Dve pomembni okoliščini zaznamujeta letošnji dan knjige na Slovenskem.

Prva je 40-letnica bralne značke. Torej 40 let najbolj množičnega gibanja za knjigo, ki je privzgojilo bralne navade in odnos do knjige številnim rodovom Slovencev. Slovenci beremo tudi v dobi računalnika in informacijskih tehnologij. Izdamo letno1811 naslovov na en milijon ljudi. Če primerjamo, Danci jih izdajo 2400, V. Britanija 1625. Preberemo letno več kot tri knjige (40 % žal nobene). Kupimo leto več kot 7 knjig. Dovolj razveseljivo in hkrati dovolj zaskrbljujoče.

Druga okoliščina pa je objava namere DZS, da opusti svojo založniško dejavnost. Želim v tem videti neko provokativno priložnost za vse poklicane, da resno premislijo in na sodoben način uredijo zelo občutljiva razmerja v štirikotniku pisatelj-založnik-bralec-država. Da uredijo v skupno dobro protisloven položaj slovenske knjige. Ta zaradi posebnega pomena, ki ga ima v zgodovini konstituiranja slovenskega naroda in zaradi oblikovanja njegove sodobne duhovne podobe ter dokončanja in ohranjanja njegove identitete ne more in ne bo mogla biti zgolj tržno blago. Knjiga je del našega življenja, je del slovenstva, je del naše nacionalne samobitnosti in samozavesti.

Prihaja čas, zdaj na pragu Evropske unije, ki nas sili, da zelo natančno premislimo, kaj pomeni knjiga za narod, ki bo kmalu stanovalec v čedalje večji evropski hiši in ki bo v tej hiši hotel biti enakopraven in prepoznan stanovalec, ki ne bo kar pristajal na hišni red, ki ga določajo drugi. Država je prva poklicana, da ima pobudo za skupno premišljanje o usodi knjige v tej perspektivi. Zakaj prav država? Na zapletenih in včasih skrivnostnih poteh med pisateljem, založnikom, zakoni, subvencijami, knjigo, knjigarno, knjižico in bralcem - posameznik toliko prej - Slovenci pogosto zaidemo. Naša pot se k sreči praviloma začne na koncu tega labirinta, pri knjigi na trgu. Tam smo svobodni. Kupimo kar nam ustreza. Svobodni znotraj ponujenega. Toda ali dobimo dovolj pomoči, da bi kupili kar želimo in potrebujemo, da bi kupili najboljše? Da bi nam najboljše bilo dostopno vsem. Na to je potrebno odgovoriti na tem skupnem premišljanju, ki ga zdaj zahteva tudi odločitev DZS. Samo spomnim naj pri tem na razorožujoče zaskrbljujoč podatek o slabi pismenosti Slovencev, ki je v veliki meri odvisna tudi od bralnih navad in dostopnosti knjige, ki omogoča vzdrževanje te navade.

Do takrat - do skupnega premisleka - pa nam lahko zelo praktično pomaga tudi zelo dober prijatelj, ki vam podari njemu ljubo in za vas želeno knjigo. Poskusimo danes tudi mi - podarimo knjigo. Prosto po Kajetanu Koviču: "Ko tonejo tvoje ladje, se na obzorju prikaže nova." Ladje tonejo vsakomur med nami kar naprej, življenje pa gre dalje. Prav zato pa so pisatelji, da pomagajo. Pomagajmo si letos tako, da podarimo knjigo svojim prijateljem. Tudi to je porok, da bo slovenska knjiga - glasnica slovenskega duha - obstala tudi v prihodnosti, v optimistični prihodnosti.



Foto: BOBO


Foto: BOBO


Foto: BOBO


Foto: BOBO


Foto: BOBO


Foto: BOBO


Foto: BOBO


Foto: BOBO


 

arhivska stran