|
PRENOVA OZN NAJ PRISPEVA K URESNIČEVANJU POSLANSTVA OZN TUDI ZA PRIHODNJE STOLETJE
Splošna razprava na 52. zasedanju Generalne Skupščine OZN
Govor predsednika Republike Slovenije Milana Kučana
New York (ZDA), 24. september 1997
 "Slovenija podpira opredelitev generalnega sekretarja za vključitev človekovih pravic v temeljna področja dejavnosti OZN, kot so mir in varnost, ekonomski in družbeni razvoj, razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč. Ta pristop obeta pomembno izpopolnitev dejavnosti OZN na teh področjih, hkrati pa tudi popolnejšo dejavnost OZN na področju človekovih pravic. Uresničevanje človekovih pravic ni le v delovanju mehanizmov za nadzor izvajanja konvencij, ampak tudi v političnih, socialnih in ekonomskih ukrepih, ki omogočajo, da postanejo človekove pravice celoviti del družbenega razvoja in del vsakdanjega življenja posameznika", je poudaril predsednik Kučan v govoru, v katerem je izrazil tudi pripravljenost Slovenije, da prispevek k uresničevanju ciljev Združenih narodov tudi s svojo kandidaturo za mesto nestalne članice Varnostnega sveta OZN za obdobje 1998-99.
"Slovenija se je že potrdila kot država, ki uspešno rešuje vprašanja svojega razvoja in odnose s sosedi ter si po svojih močeh prizadeva za dolgoročno stabilizacijo položaja v BiH in v regiji. S tem in s svojo mednarodno dejavnostjo se potrjuje kot dejavnik miru in stabilnosti v Evropi," je med drugim dejal predsednik Kučan.
Gospod predsednik,
dovolite mi, da začnem z iskrenimi čestitkami za vašo izvolitev za predsednika 52. zasedanja Generalne skupščine. Pričakovanja so velika in naloge zahtevne, vaša izkušenost in politična modrost pa zagotavljata, da bodo uresničena.
Ob tej priložnosti želim izraziti priznanje tudi veleposlaniku Ismailu Razaliju iz Malezije za odločno in uspešno vodenje 51. zasedanja.
Gospod predsednik,
Skoraj dve leti sta minili, odkar smo šefi držav in vlad članic OZN v tej dvorani potrdili svojo privrženost ideji prenove, ki naj prispeva k uresničevanju poslanstva OZN v današnjih mednarodnih razmerah in k večji učinkovitosti organizacije. Danes je pred nami celovit sklop predlogov generalnega sekretarja, program sprememb za prenovo OZN. Ta dokument dokazuje, da so razprave preteklih dveh let in izkušnje zadnjih desetletij pripomogle, da je novi generalni sekretar v nekaj mesecih lahko pripravil konkretne predloge, ki omogočajo odločitve.
Slovenija se pridružuje vsem tistim, ki izrekajo priznanje generalnemu sekretarju za spoštljivo delo, ki ga je opravil v prvih mesecih svojega mandata s konkretnimi ukrepi za izboljšanje delovanja sekretariata in s predlogi za reforme. Hkrati s tem pa se zavedamo, da je zdaj odgovornost na naši strani: Mi - predstavniki držav članic in ljudstev Združenih narodov smo odgovorni za odločitve, ki naj omogočijo potrebne reforme in Organizacijo usposobijo za naloge prihodnjega stoletja.
Naš pristop ne bi smel temeljiti na presoji tega, kaj lahko kot posamezne članice ZN s prenovo pridobimo, ampak zlasti na presoji, kako doseči, da bo prenovljena organizacija bolje služila vsem. To pa bo mogoče le, če bo organizacija bolj usposobljena za svoje temeljne naloge - za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, za celovit gospodarski in družbeni razvoj, zlasti v državah v razvoju in za visoko raven uresničevanja individualnih in tudi kolektivnih človekovih pravic.
Druga zahteva, pomembna za uspeh programa sprememb je, da Združeni narodi odločajo hitro in pravočasno. Pretekla leta so omogočila vsestransko razpravo o reformah. Zdaj je čas za odločitve: Slovenija se zavzema za to, da bi bile temeljne odločitve sprejete še na glavnem delu letošnjega zasedanja Generalne skupščine.
Pri odločitvah, ki ne trpijo odlašanja, bo imel pomembno vlogo predsednik Generalne skupščine. Dajemo mu vso podporo in spodbudo za dejavno vlogo in za odločno vodenje procesa odločanja.
Gospod predsednik,
Slovenija podpira predloge v poročilu generalnega sekretarja "Program za reformo". To je projekt, ki zasluži vso našo pozornost in podporo. Njegova glavna vrednost je v tem, da ponuja možnost konkretnih odločitev, ostaja pa pri tem odprt za nove ideje in predloge.
Predlogi za pospeševanje skladnega razvoja, ki jih je sam generalni sekretar opredelil kot prednostno nalogo, zaslužijo podrobno proučitev. Vtis je, da so predlogi pravilno usmerjeni, potrebni pa bodo jasnejši odgovori na vprašanja o financiranju razvoja. "Razvojna dividenda", ki bo nastala z racionalizacijo sekretariata, ne bo mogla dati vseh potrebnih odgovorov. Konkretnejši predlogi bodo morali natančneje določiti zamisel o nalogah predlaganega urada za financiranje razvoja, ki naj bi spodbudil inovativne načine pridobivanja finančnih sredstev za razvoj.
Slovenija podpira opredelitev generalnega sekretarja za vključitev človekovih pravic v temeljna področja dejavnosti OZN, kot so mir in varnost, ekonomski in družbeni razvoj, razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč. Ta pristop obeta pomembno izpopolnitev dejavnosti OZN na teh področjih, hkrati pa tudi popolnejšo dejavnost OZN na področju človekovih pravic. Uresničevanje človekovih pravic ni le v delovanju mehanizmov za nadzor izvajanja konvencij, ampak tudi v političnih, socialnih in ekonomskih ukrepih, ki omogočajo, da postanejo človekove pravice celoviti del družbenega razvoja in del vsakdanjega življenja posameznika. Zagotavljanje človekovih pravic mora biti najtesneje povezano z reševanjem socialnih vprašanj in odpravljanjem revščine. Tako bo zagotovljeno dostojanstvo človeka, nujna socialna varnost in razvoj. Odpravljene bodo v veliki meri tudi politične napetosti in razlogi za ogrožanje svetovnega miru. Če Združenim narodom ne bo uspelo zagotoviti spoštovanja človekovega dostojanstva in varstva človekovih pravic, potem ne bodo izpolnili svojega temeljnega poslanstva.
Pomembno vlogo pri iskanju rešitev za odprta vprašanja bo nedvomno imela nova visoka komisarka za človekove pravice. Zadovoljni smo, da je bila na to mesto imenovana Mary Robinson, do pred kratkim predsednica Irske, ki je bila zaradi svoje dejavnosti že do zdaj poznana tudi zunaj meja svoje države. Želimo ji veliko uspeha in z veseljem pričakujemo njene predloge za izboljšave na področju človekovih pravic.
Gospod predsednik,
Reforma Varnostnega sveta je pomemben del reforme OZN. Čas po koncu hladne vojne potrjuje pomen učinkovitega delovanja mehanizmov kolektivne varnosti, hkrati pa vse bolj tudi opozarja na nujnost sprememb v njegovi sestavi in izboljšanju njegovih delovnih metod. Slovenija se zavzema za razumno in uravnoteženo povečanje števila stalnih in tudi nestalnih članov Varnostnega sveta, za omejitev uporabe veta in za večjo preglednost delovanja Varnostnega sveta. Upamo, da bodo razprave o reformi Varnostnega sveta, ki potekajo že več let, privedle do ustreznih odločitev, ki bodo izražale soglasje čim večjega števila držav.
Slovenija podpira pristop generalnega sekretarja tudi na področju razorožitve. Z razorožitvijo se OZN ukvarjajo vse od ustanovitve. Zadovoljni smo lahko, ker so razorožitvena prizadevanja omogočila pomemben napredek pri prepovedi orožja za množično uničevanje. Pred štirimi leti podpisana konvencija o kemičnem orožju je letos začela veljati. Pričakujemo, da bo njeno uresničevanje učinkovito, kar pa bo možno le, če bodo to konvencijo ratificirale tudi vse preostale države, zlasti tiste, ki razpolagajo z velikimi zalogami kemičnega orožja, oziroma potenciali za njegovo proizvodnjo.
Neomejeno podaljšanje Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja in lani sklenjeni Sporazum o popolni prepovedi jedrskih poskusov sta pomembno omilila nevarnosti, ki jih ustvarja jedrsko orožje. Zdaj je čas za nove korake. Zagotoviti je treba splošno veljavnost in učinkovitost prepovedi jedrskih poskusov in pospešiti pogajanja o prepovedi proizvodnje fisijskega materiala za jedrsko orožje. Treba je okrepiti prizadevanja za zmanjšanje zalog jedrskega orožja, tako da bo postopoma odpravljeno.
Posebej želim poudariti pomembnost pospešene priprave in sprejem mednarodne konvencije o popolni prepovedi protipehotnih min in njihovem uničenju. Slovenija je med državami, ki so se že odrekle uporabi, transferju in proizvodnji protipehotnih min in od samega začetka sodeluje pri Ottawskem procesu. Pogajanja o tem na diplomatski konferenci v Oslu so se pravkar uspešno končala. Slovenija se bo v začetku decembra pridružila tistim, ki bodo v Ottawi ob prisotnosti generalnega sekratarja Kofija Anana podpisali Konvencijo o prepovedi protipehotnih min.
Razorožitvena prizadevanja so pomembna prvina krepitve mednarodne varnosti. Vzpostavljanje in uveljavljanje režimov regionalne oborožitve oz. razorožitve je učinkovit mehanizem krepitve varnosti. Izkušnje s krizo na Balkanu, ki od ustanovitve OZN pomeni najresnejšo grožnjo za mir v Evropi, nas utrjujejo v prepričanju, da je treba uveljavljati čim nižje pragove oborožitve. Več orožja pomeni večjo skušnjavo in večjo nevarnost.
Gospod predsednik,
Vsa prizadevanja za posodobitev Organizacije z ustreznimi odgovori na globalna vprašanja bodo ostala brez jamstva za uspeh, če Združeni narodi ne bodo sposobni prispevati k odpravljanju kriz, ki ogrožajo mednarodni mir, in k reševanju humanitarnih problemov, ki so danes večji, kot so bili v katerem koli dosedanjem obdobju delovanja OZN. Verodostojnost organizacije in dejavnosti njenih glavnih organov je treba nenehno dokazovati. Posebnega pomena v tem pogledu je dejavnost Varnostnega sveta, ki ima v skladu z Ustanovno listino predvsem odgovornost za ohranitev mednarodnega miru in varnosti.
Danes so pričakovanja glede ukrepanj Varnostnega sveta bolj realistična, kot so bila nekoč. Niso pa manj zahtevna. Varnostni svet zdaj dejavno sodeluje pri problemih mednarodnega miru na afriški celini. Pokazal je sposobnost, da uporablja raznovrstne metode, ki so mu na voljo, v skladu z Ustanovno listino. Mislim na preventivno diplomacijo in na sodelovanje z Organizacijo afriške enotnosti, na klasične mirovne operacije in uporabo odmerjenih in osredotočenih ekonomskih sankcij. Ustrezen izbor teh metod je Varnostnemu svetu omogočil, da je izdelal ustrezne pristope k situacijam v Liberiji, Angoli in Burundiju. Glede nekaterih drugih kriznih žarišč, vključno z Republiko Kongo, pa se najustreznejši način še išče.
Varnostni svet sodeluje tudi pri urejanju vprašanj, ki se pojavljajo pri regionalnih konfliktih. Situacija v Bosni in Hercegovini v Evropi je primer tovrstnega angažiranja.
Po sklenitvi Daytonskega sporazuma, ki je ustavil vojno, so se razmere v Bosni in Hercegovini do določene mere umirile. Vendar mir še zdaleč ni zagotovljen. Vračanje beguncev poteka počasi, ovirano in v skromnem obsegu, organi Bosne in Hercegovine še ne delujejo tako, kot je določeno v mirovnem sporazumu, glavni vojni zločinci pa še vedno niso izročeni v sojenje mednarodnemu kazenskemu sodišču. Združeni narodi opravljajo v tej državi zdaj nekaj pomembnih nalog, zlasti na področju humanitarne pomoči, civilne, neoborožene policijske dejavnosti in na področju kazenskega pregona. Angažiranje OZN v Bosni in Hercegovini je realistično odmerjeno, njegova učinkovitost pa je sorazmerna povečanemu usklajenemu delovanju mednarodnih organizacij v BiH. Hkrati pa je uspeh na področjih, ki so tudi stvar odgovornosti OZN, prelomnega pomena za vzpostavitev trajnega miru.
Dovolite mi, da tudi ob tej priložnosti poudarim, da je nujno izhodišče za reševanje krize v BiH natančna določitev narave uničevalne vojne, ki še vedno ni prepričljivo končana. Če ni pripravljenosti, da bi ugotovili vzroke in naravo vojne, njenih ciljev in akterjev, potem je zdravljenje nujno dolgotrajno, drago, z veliko tveganja človeških življenj in sredstev, obstaja pa celo možnost, da bo zdravljenje neuspešno.
Gospod predsednik,
sedanje dejavnosti v Bosni in Hercegovini imajo naravo pokonfliktnega ukrepanja, vendar pa imajo tudi preventivni pomen. Izkušnje preteklih let so pokazale, da se konflikti pogosto ponovno razvijejo, če ni ustrezne preventivne dejavnosti, diplomatske, ekonomske in po potrebi tudi vojaške narave. Potreben je temeljit premislek o času umika mednarodnih sil iz Bosne in Hercegovine. Preuranjeni umik bi utegnil vrniti stanje v prvotno fazo nestabilnosti in celo oboroženih spopadov.
Zgled uspešnega preventivnega ukrepanja s pomembnimi nauki za prihodnje ponuja letošnja uspešna mednarodna akcija v Albaniji. Operacija Alba je bila izvedena na pobudo in pod vodstvom Italije ob soglasju albanske vlade in z avtorizacijo Varnostnega sveta. Ta akcija je pokazala, kako lahko hitro in odločno ukrepanje skupine držav v soseščini nastajajoče krize pod avtorizacijo Varnostnega sveta prepreči oborožene konflikte in morebitno destabilizacijo v regiji. Slovenija je sodelovala v tej uspešni operaciji in je pripravljena sodelovati tudi v drugih preventivnih akcijah, pa tudi sicer v mirovnih operacijah, o čemer priča odločitev Varnostnega sveta o vključitvi slovenskega oddelka v mirovno operacijo na Cipru. Obvladovanje položaja v BiH in Albaniji kot krize regionalne narave kažejo na pomen sodelovanja regionalnih organizacij - takšno vlogo je odigrala OVSE.
Gospod predsednik,
pripravljenost Slovenije prispevati k uresničevanju ciljev Združenih narodov je izkazana tudi s kandidaturo Slovenije za mesto nestalne članice Varnostnega sveta OZN za obdobje 1998-99 na volitvah, ki bodo potekale v Generalni skupščini čez nekaj tednov. Slovenija se je že potrdila kot država, ki uspešno rešuje vprašanja svojega razvoja in odnose s sosedi ter si po svojih močeh prizadeva za dolgoročno stabilizacijo položaja v BiH in v regiji. S tem in s svojo mednarodno dejavnostjo se potrjuje kot dejavnik miru in stabilnosti v Evropi. Kot članica OZN Slovenija dejavno sodeluje v razpravah o reformah, vključno z vprašanji reforme Varnostnega sveta. Naša pripravljenost praktično prispevati k delu Varnostnega sveta pa je izkazana s sodelovanjem v mirovnih operacijah v Albaniji in na Cipru. In nazadnje - čeprav ne najmanj pomembno - Slovenija plačuje svoje članske prispevke v redni proračun in v proračune mirovnih operacij v celoti in pravočasno.
Kot kandidatka za nestalno članstvo v Varnostnem svetu se zavezujemo, da bomo, če bomo izvoljeni, sledili načelom odprtosti in preglednosti delovanja ter si prizadevali za krepitev vezi med Varnostnim svetom in širšim članstvom OZN.
Gospod predsednik,
naj na koncu ponovno poudarim pomen tega zasedanja Generalne skupščine in odločitev, ki jih bo treba sprejeti. Dosegli smo stopnjo, ko se kristalizirajo rešitve, ki bodo pripravile OZN na naloge prihodnjega stoletja. Naša odgovornost je, da te rešitve oblikujemo dovolj jasno in celovito in tako omogočimo prihodnost naše skupne organizacije. Verjamem, da smo jo mi, sedanji rodovi sposobni zagotoviti tako, kot so jo vzpostavili naši predniki v viharnih časih ob koncu druge svetovne vojne, zavezani načelom miru, sodelovanja, razvoja in spoštovanja človekovega dostojanstva.
Hvala, gospod predsednik!
|
