MATERNI JEZIK JE ENA NAJDRAGOCENEJŠIH RAZSEŽIJ, KI DOLOČAJO VSAKEGA ČLOVEKA
Mednarodni simpozij "Materni jezik na pragu 21. stoletja"
Nagovor predsednika Republike Slovenije Milana Kučana

Portorož, 2. december 1999


Spoštovane gospe in gospodje.
V veliko zadovoljstvo mi je, da imam nocoj priložnost biti z Vami. Zbrali ste se okoli teme, ki mi je pri srcu in s katero imam tudi sam težave. Pogosto se mi namreč zgodi, da sicer vem precej natanko, kaj hočem povedati, a mi za jasno in razumljivo izpoved misli zmanjka besed. Ta ovira je visoka, vendar je treba priti čez njo, ker misli brez besed za druge ljudi preprosto ni. Hočem reči, da le malo misli, kdor svoje misli ne zna sporočiti drugim.

Materni jezik, materinščina, je ena najdragocenejših razsežij, ki določajo vsakega človeka. Je več kot le sredstvo za izražanje misli, je sama človekova vsebina. V materinščini izpoveš vsa svoja, tudi intimna občutenja in vse svoje premisleke, v njej se izrečeš do vseh izzivov in razpotij sodobnega človeštva in sveta, v njej je zajeta preteklost in v njej teče pogovor o prihodnosti. Zato je materinščina vselej živ jezik, jezik življenja, sprememb in razvoja. Je identiteta, je človekova samozavest. Z materinščino si del svojega naroda, kajti jezik je bistveno razsežje in določnica njegove kulturne in duhovne istovetnosti.

Slovenci smo del evropskega fizičnega in duhovnega prostora in tako kot drugi narodi smo del zmeraj bolj enega sveta. V tem svetu, v katerem se rojevajo vsak dan nove tehnologije, ki poganjajo razvoj, a ta svet tudi povezujejo, se misel in z njo jeziki pogosto uklanjajo govorici novih tehnologij. Kako tudi ne bi, ko pa internet in tako rekoč vsa informatika deluje zato, da bi bil posameznik zmeraj bolj dosegljiv in da bi tudi posamezniku bile vse informacije in vsi ljudje čim hitreje dostopni in dosegljivi.

Kaj je v takšnem novem svetu, ki ga zaznamujejo medsebojna sooodvisnost in povezanost in informacijska tehnologija, materni jezik? Lahko postane zgolj spomin na preteklost, če se v usodo vdani prepustimo razvojnim tokovom. More pa biti trdna opora, še več, vsebina človekove in narodove trdne identitete, samozavesti in na vse duhovno izročilo naslonjenega ponosa, ko se z znanjem in veščino odpira svetu. Izbira je naša. Vaš simpozij o materinem jeziku na pragu 21. stoletja zgovorno pove, da ste se na pragu novih upanj posameznikov in narodov odločili za odprto, svetovljansko slovenstvo. Takšno, kot ga je v svojem času razumel in se zanj zavzemal naš France Prešeren, katerega rojstva se nocoj spominjamo. Vaša izbira je enaka moji. In naj bo Vaša izbira tudi državna skrb za materinščino, s podporo zamisli o državni ustanovi za slovenščino, da bo to skrb lažje uresničiti. Odgovornost za jezik je odgovornost za narodovo prihodnost. Zgolj tarnanje nad usodo materinščine je namreč premalo in prav ničesar koristnega za njeno veljavo in prihodnost ne prispeva.

Posebno zadovoljstvo bi rad še izrazil, ker ste se odločili za mednarodni simpozij. Vsi narodi, še posebej manjši, so pred podobnimi, če ne kar enakimi vprašanji kot Slovenci, ko želijo z lastno identiteto vstopiti v skupni svet brez meja in z njo ustvarjalno prispevati k skupnemu bogastvu in razvoju.

Zato še posebej pozdravljam vse goste iz tujine in jim enako kot udeležencem iz Slovenije želim mnogo skupnih koristnih in spodbudnih spoznanj in zamisli.

Gospod profesor dr. Matjaž Kmecl, gospe in gospodje, želim Vam mnogo koristnih in lepih skupnih ur v Portorožu. Tudi prijazno prihajajoče novo leto in z njim novo tisočletje.