Govor

MANJŠINA KOT SOGOVORNIK SLOVENSKI DRŽAVI
Sprejem za predstavnike slovenskih manjšin ob slovenskem kulturnem prazniku
Nagovor predsednika Republike Slovenije Milana Kučana

Ljubljana, 7. februar 1999

"Državne meje izginjajo. V evropski mnogonacionalni in multikulturni skupnosti zato dobivajo nacionalne meje, razmerja med večinami in manjšinami, med narodom in nacionalno manjšino, tudi nove razsežnosti." je dejal predsednik Kučan na tradicionalnem sprejemu za predstavnike zamejskih rojakov ob slovenskem kulturnem prazniku.
"Skupna hotenja za ohranitev in perspektivo nacionalne in s tem tudi samozavestne individualne prepoznavnosti v novih razmerah so jamstvo za uspešno vstopanje v spremenjeno evropsko in svetovno okolje. Obenem so tudi zanesljiv branik pred nevarnostjo, da bi se nacionalne manjšine in celi maloštevilni narodi znašli na duhovnem, materialnem, neprepoznavnem obrobju v posamezni državi ali v Evropi."

Spoštovane in drage rojakinje, spoštovani in dragi rojaki izza meje, spoštovane gospe in gospodje!
Z velikim zadovoljstvom in veseljem Vas tudi letos ob slovenskem kulturnem prazniku pozdravljam v Ljubljani. Našo skupno zvestobo temu dragocenemu izročilu je mogoče razumeti kot trajno željo, da se skupaj dostojno spomnimo veličine in pomena dela Franceta Prešerna za Slovence in slovenstvo. Kot želje, ki temelji na prepričanju, da je ta praznik v resnici praznik vsega slovenstva. Z njim izrekamo tudi voljo, da ohranjamo in razvijamo kulturo kot bistveno določnico slovenske nacionalne identitete in združevalni dejavnik slovenstva.

Prešeren nam pri tem še vedno kaže pot. Bil je Evropejec v najčistejšem pomenu besede, obenem pa v vsem Slovenec, ker je to razumel kot usojeno danost, ki se ji je greh in protinaravno izogniti. Na stežaj je odprl vrata slovenskega duha; na stežaj jih je z nepredstavljivo genialnostjo odprl tudi jeziku, da je odtlej v slovenščini mogoče izraziti tudi zadnje intimne izpovedne in filozofske odtenke. Z umetniško besedo je prebujal slovensko politično zavest kot del dozorevanja slovenske nacionalne identitete. Z jasnostjo in razumljivostjo svojih misli, z globoko modrostjo evropske kulture pa tudi s talentom in duhom svojega rodu je začrtal slovensko pot v prihodnost - še za daleč naprej.

S prešernovskimi izhodišči je nedvomno mogoče lažje in bolj samozavestno premišljati tudi o realnostih, križpotjih sodobnega življenja Slovencev in perspektivah doma in v sodobnem svetu. Postal je globalen, en sam, povezan in soodvisen. Globalna postaja tudi odgovornost za spoštovanje človeka, njegovih pravic in dostojanstva, temeljnih civilizacijskih vrednot na ravni države in v razmerju do drugih držav. Do človeštva kot celote. Ta svet vrednot se širi, vstopa tudi gospodarstvo, socialo, varnost in kulturo. Zmeraj bolj, čeprav za zdaj še krhko in nezavarovano, a izpoveduje voljo razumnega sveta, kakšna naj bo prihodnost človeštva. Še posebej za manjšine se zdi bistveno, da ideoloških napetosti in konfrontacij zdaj po koncu blokovske razdeljenosti sveta ne bi nadomestili z regionalnimi in nacionalnimi kulturnimi vojnami, ki bi jih v spopadu z multikulturnostjo vodili fundamentalizmi posamičnih kultur, religij, celo civilizacij. To bi bila prihodnosti slaba popotnica.

Dragi rojaki, prihodnost slovenstva v tem in takšnem nastajajočem svetu je naša skupna odgovornost. Utemeljena je v kvaliteti in naravi naših medsebojnih vezi in povezav; v naši sposobnosti za razumevanje in povezovanje nacionalnega in globalnega, za ohranjanje nacionalne identitete v odprtem svetu. Utemeljena je v takšni duhovni, kulturni klimi, ki bo brez nerazumnih in absurdnih delitev spodbujala ustvarjalnost in prizadevanja za prepoznavno in priznavano odličnost - posameznikov, skupin in naroda.

Državne meje izginjajo. V evropski mnogonacionalni in multikulturni skupnosti zato dobivajo nacionalne meje, razmerja med večinami in manjšinami, med narodom in nacionalno manjšino, tudi nove razsežnosti. Skupna hotenja za ohranitev in perspektivo nacionalne in s tem tudi samozavestne individualne prepoznavnosti v novih razmerah so jamstvo za uspešno vstopanje v spremenjeno evropsko in svetovno okolje. Obenem so tudi zanesljiv branik pred nevarnostjo, da bi se nacionalne manjšine in celi maloštevilni narodi znašli na duhovnem, materialnem, neprepoznavnem obrobju v posamezni državi ali v Evropi.

Kultura, kulturna in jezikovna identiteta narodov in narodnih manjšin zato dobivajo v nastajajoči evropski "domovini domovin" še poseben pomen. Takšna je tudi naša skupna, še posebej pa vaša izkušnja. S kulturo smo si ustvarili svojo podobo in tudi svoje narodno bistvo, z njo ohranjate, tudi vi, drage rojakinje in rojaki, bolj kot s čimerkoli svojo nacionalno identiteto. Z njo tudi duhovno bogatite svoja multikulturna okolja. Posebej, če so ta demokratična, strpna, naklonjena priznavanju razlik in sodelovanju. Doma je pogosto opaziti bojazen, da odpiranje Slovenije v Evropo in Evrope v Slovenijo pomeni veliko nevarnost slovenstvu. Pravi odgovor nanjo je vaša izkušnja. Če vi v vseh dolgih desetletjih državno politične ločenosti od matice, ob pogosto nenaklonjenih oblasteh in celo sovražnih razmerjih režimov večinskih narodov niste izginili, potem v demokratičnem okolju združujoče se Evrope tudi Slovenci kot narod ne bomo izginili. Seveda, če se bomo zavedali svoje trdnosti, svoje moči, ki je v naši zgodovini in ustvarjalnih potencialih, če bomo znali opredeliti interese, ki določajo našo voljo po življenju in če jih bomo znali samozavestno postaviti ob druge narode s trdno vero, da naša in njihova ravnanja vodijo iste vrednote in ista volja ustvariti drugačno Evropo od tiste, ki je z vsemi surovostmi kot naša neprijazna izkušnja trdovratno vsajena v naš skupen evropski zgodovinski spomin.

Odgovornost matice in držav, v katerih živite, za vaš položaj, za varovanje vaših osebnih in kolektivnih narodnostnih pravic je jasna in nedvoumna. Pa seveda ne le, ko gre za kulturo, enako in še bolj je poudarjena, ko gre za krepitev gospodarske moči manjšin kot vira kulturne in vsakršne druge dejavnosti in samozavesti, notranje trdnosti in moči in tudi, ko gre za vse druge vidike, ki odražajo kvaliteto odnosa večinskega naroda in države do manjšin.

Vi, spoštovani rojaki in rojakinje, ste prvi poklicani, da presodite o tem. Da presodite, kako svojo odgovornost do vas, moralno, pravo in politično, zlasti moralno, opravlja matična država. Nimate ne vi, pa tudi ne jaz sam, razlogov za pretirano zadovoljstvo. V razmerja med slovensko državo in manjšinami se vrinja veliko strankarske politike. Za male politične koristi je narejena precejšnja škoda in odgovornost zanjo si je potrebno kar porazdeliti. Predvsem odgovornost za nerazumevanje, da novi časi terjajo nova razmerja, da terjajo drugačno, pa zato nič manjšo odgovornost in skrb za manjšine po načelu, da so manjšine kot celote, in ne le posamezni njihovi deli razporejeni po političnih podobah, zaupane skrbi in odgovornosti slovenske države. In da mora tudi manjšina mimo legitimnih političnih razlik biti sposobna stopiti skupaj kot celota, ne njeni posamezni politični deli in nastopati kot sogovornik slovenski državi. Smiselno velja to vsekakor tudi za njeno nastopanje v razmerju do držav, v katerih živite.

Ali in v kolikšni meri se resnično udejanja razumevanje tega odnosa kot zavestne odgovornosti v Sloveniji in pri vas, morate presoditi sami. Prav tako kot odnos držav, v katerih živite, in narodov, med katerimi se določate kot manjšina. Gre tudi tam za zavestno in demokratično odgovornost ali zgolj za strpnost? So pozitivne spremembe pri vzpostavljanju posebne manjšinske zaščite in pravic merilo in izraz resnične in globoke demokratičnosti države in družbe in demokratične drže večine? Ste tam, kjer živite stoletja, z vso svojo posebnostjo sprejemani kot želeni subjekt, katerega kultura in jezik bogatita skupno življenje? Vaše sodbe so odločilne, ali so novi delci tega mozaika v minulem letu - od odprtja kulturno-informacijskega centra v Monoštru, gradnje kulturnega doma v Pliberku, do začetka zatikajočih se razprav o globalnem zaščitnem zakonu v Italiji, in kulturnem sporazumu z Avstrijo ter drugih - spodbudna znamenja vsesplošnega izboljšanja stanja, večje odgovornosti narodov in držav, v katerih živite, pristnejših odnosov Slovenije s temi državami..

Sami tudi lahko najbolje presodite rezultate svojih dialogov o prihodnosti, rezultate skupnih, demokratičnih iskanj vsega tistega, kar je skupno in temeljno za vaše slovenstvo in kar vas more najširše povezovati in vam zagotavljati enotnost in uspešen dialog z državo, v kateri živite, in državo matičnega naroda. To je pomembno za vas same, a je hkrati pomemben del skupnega premisleka o prihodnosti slovenstva sploh in Slovenije kot države; o njeni viziji in razvojni strategiji; o skrbi in zaščiti lastnega jezika na "domačem pragu in dvorišču", o slovenskem kulturnem prostoru, narodovih in državnih povezavah s sosedi in širšim okoljem. Pri tem čas ni naš zaveznik. Še vedno pa lahko nadoknadimo že zamujeno. Zmoremo tak globlji, nujni premislek o skupni evropski in svoji prihodnosti. Zmogli ga bomo, če se znebimo "neprešernovske drže", ki v skupni Evropi in odprtosti nacionalnih držav vidi konec kulturne in z njo narodne identitete, človeške in nacionalne, politične in kulturne eksistence. Ta neprešernovska drža spregleduje, da Evropa sploh ni mogoča, če bi ne bila domovina za razlike in posebnosti. Za nas je takšna Evropa najboljša izbira, če bomo tako kot Prešeren v svojem času skupaj kot Slovenci samozavestno odgovarjali na izzive svojega evropskega časa s spoznanji, izkušnjo in hotenji svojega, slovenskega naroda.

S to željo in tem voščilom Vam ob našem skupnem slovenskem prazniku čestitam.