|
JAVNOMNENJSKA PODPORA JE BILA DRAGOCENO PRIZNANJE
Srečanje s člani nekdanje vlade dr. Janeza Drnovška
Ljubljana, 12. julij 2000
 Predsednik Milan Kučan je sprejel člane vlade dr. Janeza Drnovška in se jim zahvalil za uspešno delo v obdobju od leta 1996 do 2000, ki je bilo za Slovenijo uspešno tako pri notranjih reformah kot tudi pri njeni umestitvi v mednarodnih odnosih.
Spoštovani ministri,
gospe in gospodje,
vsi poznate in na svoji koži ste tudi izkusili znani rek: "Spet dežuje, prekleta vlada!" Toda javnomnenjski izsledki iz časov Vašega ministrovanja govorijo tudi drugače. Vlada je v javnosti uživala sorazmerno visoko podporo, enako tudi delo zlasti nekaterih ministrstev. Ker so ljudje še zlasti v Sloveniji strogi sodniki, je ta podpora izjemno dragoceno priznanje in spodbuda za politično udejstvovanje tudi v prihodnosti.
Naj tej javni naklonjenosti dodam še svoj pogled. Osem let so vlade sestavljale raznovrstne koalicijske povezave parlamentarnih strank, v vseh pa je bila udeležena stranka LDS. To so bila za Slovenijo gledano v celoti uspešna leta. Država je bila stabilna, življenje v njej sorazmerno varno. Vlada se je trudila in veliko ste storili, da bi država omogočala ljudem dostop do znanja, da bi bila socialna, da bi odpirala prostor za tržno svobodo in razmah podjetništva. Mednarodni položaj države je bil ugoden, ratingi visoki. Doma in v svetu se je utrdila podoba Slovenije kot zaupanja vredne države, ki ve, kaj hoče tako pri prenovi svoje ureditve kot v mednarodnih odnosih. Zame je pomembno, da so vlade s svojim delom bolj ali manj dosledno izpolnjevale pričakovanja, ki so jih državljani vložili v samostojno slovensko državo ob njenem rojstvu s plebiscitom v decembru 1990. To je bila in ostaja temeljna zaveza vseh slovenskih vlad.
Gotovo, nič ni nikoli tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše, zlasti če se primerjamo z drugimi tranzicijskimi državami, saj je bilo naše izhodišče neprimerno ugodnejše kot pri njih. Drži pa tudi, da je bila vlada v teh osmih letih v mnogočem ne le izvršilna oblast temveč hkrati podoba stanja političnega duha v državi. Partnerji v vladnih koalicijah so veliko prispevali k notranji stabilnosti, vendar bi po starem morda lahko tudi rekli, da niso vsi konji zmeraj vlekli v isto smer, kar je neogibno vplivalo na učinke izvršilne oblasti. Koalicijska usklajevanja so včasih zavlekla ali celo odložila kako za državo pomembno odločitev, kompromisi so sem ter tja upočasnili razvojne načrte in vlada se je občasno po nepotrebnem okorno odzivala na zahteve sistematične družbene prenove. Drznem pa si trditi, da je bil ne glede na to učinek preteklih koalicij pozitiven. Prav zaradi svoje raznorodnosti so pomembno blažile trajno vsiljevano ideološko polarizacijo oziroma še navzoče znake preteklih delitev duhov. S tem je vlada prispevala k spoštovanju različnosti in k dialogu med različnimi političnimi in demokratičnimi usmeritvami. Posebej želim to poudariti za koalicijo, ki je nastala po parlamentarnih volitvah 1996, ko je izgledalo, da ne bo mogoče premostiti trdno ideološko postavljenih bregov.Prepričan sem, da bo to politična zgodovina prepoznala in tako tudi ovrednotila.
Med večjimi dosežki prejšnje vlade tega parlamentarnega sklica želim posebej omeniti prizadevanja, da bi Slovenija izpolnila zahtevne pogoje za polnopraven vstop v Evropsko unijo. Dinamika je bila po ministrstvih različna, toda vztrajna, celo trmasta in najbrž tudi zato boljša koordinacija med njimi, še posebej, ko jo je prevzel minister Bavčar, za kar in za katero sem se po kritičnem poročilu EU leta 1998 tudi sam večkrat zavzemal, ter skrbna priprava za pogajanja po področjih sta dajali rezultate, ki si jih želimo vsi, ki verjamemo, da si bo Slovenija zagotovila svojo prihodnost samo v evropskih in atlantskih integracijah. Tudi kot vlada v odstopu ste v tem pogledu uspešno opravljali svoje delo za dobro Slovenije.
Prejšnjemu predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku sem se pisno in pred njegovim odhodom na pot tudi ustno zahvalil za sodelovanje. Zahvalil sem se za sodelovanje tudi zaradi neodložljivega potovanja danes odsotnemu mag. Tonetu Ropu, ki je tako skrbno vzpostavljal ravnovesje med socialno odgovornostjo države in njeno dolžnostjo, da vsem enako postavlja zahtevo, naj bodo sami odgovorni zase in za svoje bližnje.
Zahvaljujem se za sodelovanje danes tudi Vam vsem. Prepričan sem, da je sodelovanje, kolikor ga je bilo, dalo za državo dobre rezultate. Izkoriščam to priložnost, da vam povem, da spoštujem in cenim delo, ki ste ga opravili. Želim Vam, da bi bili enako in še bolj uspešni tudi v prihodnje tam, kamor so Vas ali Vas bodo v prihodnje zanesli vetrovi usode.
|
