NOVOLETNA POSLANICA 1999 PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE MILANA KUČANA

Ljubljana, 30. december 1998



Spoštovane državljanke,
spoštovani državljani,
drage Slovenke in Slovenci doma in po svetu.

Bližina novega tisočletja že vznemirja naša novoletna premišljevanja. Radovedni smo, kakšen bo svet, ki prihaja. Tudi skrbi nas.

Hrabri nas, da se utrjuje spoznanje, kako tesno smo povezani prav vsi na našem planetu. Naš svet je pač en sam in z njim eno samo upanje, ena sama odgovornost. V tem in takšnem svetu ni več mogoče kopičenje napetosti v enem brez posledic za druge dele sveta. Balkan, Irak, Bližnji vzhod so tudi del skupne skrbi. Iz tega spoznanja izvira velika zavzetost mednarodne skupnosti za varovanje miru in za gospodarsko stabilnost v različnih delih sveta, za odpravo nezaposlenosti in za reformo pokojninskih sistemov, za nove rešitve v svetu denarja, za dosledno in splošno veljavo človekovih pravic, za odprtost kultur in za odgovoren odnos do narave. Slovenija je del tega sveta. Njegova usoda je tudi naša.

Spoštovani, bila so v tem letu veselja, bile so tudi skrbi, posebno bolnih, nemočnih in tistih, ki ste brez dela, na čakanju, na robu preživetja ali celo pod njim. Vendar so bili tudi uspehi. Mnoga podjetja samostojno vstopajo v svet, mnogi posamezniki se enakovredno in uspešno uveljavljajo tudi v mednarodnih projektih, si avtonomno zagotavljajo napredovanje in blaginjo. Bilo je tudi spoznanje, da so stvari, za katere se je vredno truditi tudi naprej. Bilo je upanje, da je mogoče ustvariti boljše življenje, v družini, v narodu, v državi. Takšnega si državljani te države tudi zmoremo ustvariti.

Slovenija je kljub vsem dvomom in samospraševanjem, pa tudi zaradi njih, trdna, varna in dovolj uspešna država. Takšna je predvsem zato, ker so trdni, samozavestni, sposobni in marljivi njeni ljudje. To je dober razlog za našo skupno samozavest in tehten razlog za večjo odgovornost tistih, ki jim je zaupano upravljanje z državo.

S potrditvijo pridružitvenega sporazuma, ki nas vodi v Evropsko unijo, je Slovenija stopila korak naprej v svet. Slovenstvo postaja enakovreden in odgovoren del mednarodne skupnosti. Sodelujemo pri ustvarjanju načina življenja v 21. stoletju, soustvarjamo Evropo prihodnosti. Ta je tudi naša prihodnost. Sprejmimo to kot priložnost, ki jo velja izkoristiti. Samozavestno, z izkušnjo manjših držav, ki so preizkušnjo življenja v Evropski uniji uspešno prestale, in s spoštovanjem zgodovinske izkušnje prejšnjih slovenskih rodov.

Pot je zahtevna in ni brez negotovosti. Terja spoštovanje človekovih pravic, sodelovanje, medsebojno spoštovanje, razumevanje in vzajemno pomoč. Izkušnje in svarila preteklosti nas učijo, da Slovenija zmore veliko, če imamo prepoznane skupne cilje in če je vsakomur priznana pravica do drugačnosti. Če je vsakdo s svojim prispevkom v skupnem trudu dobrodošel in upoštevan. Vsakdo ima pravico, da živi po svoje. Nikomur pa ne priznavajmo pravice, da v škodo skupne prihodnosti oživlja nekdanje spore ali vnaša v naše življenje prazne prepire, ki nam jemljejo čas in energijo. Državne odločitve zaradi tega zaostajajo za vsem tistim, kar boleče posega v vaš socialni položaj in ogroža vašo varnost.

Delim z vami prepričanje, spoštovane državljanke in državljani, da naj v delu državnih ustanov dobijo prednost nov gospodarski razvoj in z njim delovna mesta, sodobno šolanje novih rodov, njihovo usposabljanje za življenjsko in delovno tekmo, tudi v svetu, ter spodbujanje kulturne in duhovne ustvarjalnosti. Za to pa je v državi potreben politični mir, brez kričavih prerokovanj o zlomih in usodnih prelomih. Mir nam je potreben, ne mrtvilo. Koristne so polemične razprave, ki se odvijajo okoli perečih družbenih vprašanj, ker terjajo našo zavzetost, večajo našo družbeno občutljivost, ostrijo naša merila in bogatijo spoznanja. Potreben nam je civiliziran in odgovoren dialog o sedanjosti in prihodnosti in zato tudi o preteklosti. Potem bomo zmogli tudi demokratičen dogovor o skupnem dobru. Vse to je v samem bistvu naše plebiscitarno ustvarjene države, predvsem to je duhovno jedro njenega obstoja.

Država, v kateri je mogoče živeti od svojega dela in z dobrim delom napredovati, ki se zaveda neogibnosti socialnih razlik in jih obvladuje, je skupnost samozavestnih ljudi, ustvarjalnih, ponosnih, polnih moči in solidarnih. Je trdna skupnost, ki ima čvrsto izoblikovane vrednote in svoje dostojanstvo in identiteto. Takšno državo smo želeli. Zmoremo jo. Takšna bo dobra in varna za vse nas. Vendar se moramo zavedati svoje odgovornosti zanjo. In ne pustimo si vzeti te odgovornosti. Tako imamo možnost, da si v njej ustvarjamo boljše življenje, in da tega ne prepustimo drugim, ki bodo mislili na svoje koristi in ne na nas.

Dobro za vse nas je, da glede prihodnosti ohranjamo zelo visoka pričakovanja. Da pričakujemo odličnost na vseh področjih. Tudi v političnem življenju. Ni pa vse v rokah politike. Življenje je tudi drugje. Vsak od nas in vsi skupaj ustvarjamo vzdušje prijaznega življenja, vsi skupaj prevzemamo odgovornost zanj. Vsak po svoje. S sodelovanjem. Razumevanje, ki ga rodi sodelovanje, odpravlja nezaupanje, odganja strahove, razblinja namišljene resničnosti.

Na našem skupnem potovanju v prihodnost naj nihče ne zaostaja, nihče naj ne bo odrinjen. Človek s svojim dostojanstvom je naše osrednje vodilo, kajti na tej enkratni slovenski zemlji si hočemo urediti dobro in varno življenje. Naša ravnanja naj določa zavest o enkratnosti slehernega človeškega bitja in o odgovornosti človeka za sebe, za svojega bližnjega, za skupnost in za naravo. Tako bomo ustvarjali ravnovesje v sebi, z drugimi in z okoljem.

Ko delamo ob Novem letu obračune in načrte, se spomnimo še svojcev in prijateljev. Spomnimo se tudi ljudi v stiski. Zaželimo vsem prijaznejše, svetlejše leto. Dajmo jim prijateljski prostor tudi v svojih načrtih in jim pomagajmo.

Dovolj je razlogov, da se z vedrino oziramo v prihodnost. Dovolj je razlogov, da se veselimo življenja. Zlasti če bomo vsi prisluhnili pesniku Tonetu Pavčku, ko pravi: "Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš sence."

Želim vam lepe praznike in srečo v novem letu.