ZDRAVICA ŠVEDSKEMU KRALJU
Zdravica predsednika republike ob uradnem obisku v Kraljevini Švedski

Stockholm (Švedska), 5. oktober 1999

Na povabilo švedskega kralja Carla XVI Gustafa in kraljice Silvie je predsednik republike Milan Kučan s soprogo Štefko Kučan na dvodnevnem uradnem obisku v Kraljevini Švedski. V času obiska na Švedskem se bo predsednik Kučan prvi dan obiska srečal tudi s predsednikom Vlade Kraljevine Švedske Goeranom Perssonom. Po srečanju s predsednikom vlade bo imel predsednik Kučan tiskovno konferenco, katere neposredni prenos bo tudi preko interneta. Za tem bo predsednik obiskal podjetje Ericcson in Vasa muzej. V sredo, 6. oktobra bo imel predsednik Kučan predavanje na Univerzi v Uppsali na temo: "Srečevanje Slovenije s svojo evropsko prihodnostjo". Istega dne se bo predsednik srečal tudi s slovenci, ki živijo na švedskem ter z delegacijo slovenskih pisateljev, ki začenja svojo skandinavsko turnejo na Švedskem, v kateri bodo predstavili svoja dela. V večernih urah se bosta s soprogo in z gostiteljema švedskim kraljem in kraljico udeležila koncerta slovenske harfistke Mojce Zlobko v spremljavi Stockholmskega komornega orkestra, zadnji dan obiska pa si bosta predsednik Kučan in kralj Carla XVI Gustaf s soprogama ogledala tehnološki park Mjardevi v Linkopingu in obiskala podjetje Saab.
Predsednikov obisk na Švedskem spremlja minister za zunanje zadeve Dr Boris Frlec, močna gospodarska delegacija pod vodstvom ministra Senjurja, v njej pa so še državna sekretarka na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj mag. Vojka Ravbar ter podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Cveto Stantič, ki vodi predstavnike 18 slovenskih podjetij.

Vaša veličanstva, ekscelence, spoštovane gospe in gospodje,

zelo sem bil počaščen s povabilom vašega veličanstva, da s soprogo obiščeva vašo lepo kraljevino, deželo na severu, ki ima tako bogato in zanimivo tradicijo in ponosno zgodovino. Ena najstarejših in najuglednejših držav sprejema v goste najmlajšo v družini evropskih držav, ki si med njimi šele išče svojo prepoznavno podobo in utrjuje dobro ime, ki so ji ga rojenice položile v zibelko v nemirnem času znova odprtih Brandenburških vrat. Sprejel sem ga z iskrenim zadovoljstvom, kar ga razumem kot veliko priznanje Sloveniji. Še posebej se zato želim zahvaliti za priložnost, da na univerzi v Uppsali predstavim slovenske poglede na evropsko prihodnost. Verjemite mi, da bomo vsi, ki imamo čast biti z vami, izkoristili ta obisk za še boljše medsebojno poznavanje, za več sodelovanja med državama, za še boljše medsebojno razumevanje in za še več skupnega delovanja za prijazno prihodnost evropskih ljudi.

Sodobni svet tehnike in komunikacij je bistveno zmanjšal razdalje med ljudmi, narodi in državami. Kar se zgodi na severu, se še v istem hipu ve na jugu. Ni treba več čakati jeseni, da priletijo gosi, tiste, ki so nosile na svojih krilih dečka Nilsa Holgersona, ki mu je vaša pisateljica Selma Lagerlöf za švedske in vse otroke sveta tako prisrčno predstavila švedsko deželo. Sprašujem pa se, ali znamo tehnične dosežke dovolj izkoristiti, da bi zmanjšali tudi vse druge razdalje med ljudmi. Tudi med Švedsko in Slovenijo. Živeli smo v različnih zgodovinah, čeprav manj kot se po premisleku izkaže in bliže, kot se zdi na prvi pogled. V istem, davnem 16. stoletju smo že lahko vsak v svojem jeziku brali Biblijo, vendar sta nas politična preteklost Evrope in nekdanji način življenja vztrajno držala vsakega na svojem delu celine. Komaj kaj smo vedeli drug o drugem. Književnost je bila tista, ki je zapisovala podobo Švedske v naš slovenski spomin. Danes smo si bliže. Povezujejo nas tudi številni Slovenci, ki živijo in uspešno delujejo v kraljevini Švedski. O vezeh med državama govori število slovenskih gospodarstvenikov, ki so prišli z nami utrjevat svoje partnerstvo s švedskimi podjetji, ali pa si ta partnerstva želijo in jih še iščejo. Imamo lepo skupno tradicijo v prevajanju književnosti. Ugledne švedske univerze so v svet znanosti odprla vrata slovenskim ljudem. Švedska nam je blizu pri iskanju takšnih odločitev, ki temeljijo na visoki kakovosti, ki spodbujajo ustvarjanje nove vrednosti, ki pa obenem upoštevajo socialno vlogo države in socialno pravičnost, brez katerih si ni mogoče zamisliti prijazne prihodnosti za vse ljudi. Povezuje nas vera v Novo Evropo in zaupanje, da smo jo današnji evropski ljudje, preizkušani s trpko preteklostjo, sposobni ustvariti zase in za prihodnje rodove.
Slovenija je pred osmimi leti s svojo državo stopila na pot samostojnega življenja, da bi se vključila v združujočo se Evropo. Enako kot drugi narodi in države želi vanjo prispevati svoje posebnosti in jih tako tudi ohranjati, soustvarjati hoče skupen varen dom spoštljivega človeškega dostojanstva, različnosti, sožitja in blaginje. Sodelovanje s Švedsko nam pri tem veliko pomeni. Drugačna je od Slovenije, a od prihodnosti pričakujemo ista zagotovila. Eni in drugi želimo varen svet, pripravljeni smo tudi veliko storiti zanj. Eni in drugi želimo človeški svet svobode in blaginje, pripravljeni smo delati zanj. Močno si želim, da bi nas sedanji obisk v tem skupnem hotenju še močneje povezal.

Žal, na pragu tretjega tisočletja, človek mnogokje ni svoboden posameznik. Biti mora pokoren del vase zazrte nacionalne skupnosti, agresivne do vseh, ki so zunaj nje. Tam moraš pripadati močnejšemu ali umreti. Bojni klici nacionalistov segajo tudi čez meje kriznih območij. Svet je povezan in soodvisen. Nasilje nad enim človekom ali narodom je nasilje nad nami vsemi. Kar se dogaja na Balkanu, je nevarno in opominjajoče za vso Evropo.

Slovenija živi na mejni črti. Blizu onkraj nje se začenja svet, v katerem gospoduje sovraštvo do drugačnih. Poznamo njegovo zloveščo naravo. Naš življenjski interes in moralni dolg je, da bi tudi v tem delu Evrope zavladal mir. Da bi tudi tu ljudje začeli živeti enako kot v mirnem delu Evrope. Zato visoko cenimo in spoštujemo švedska prizadevanja, še posebej tudi prizadevanje kraljevske družine, da bi Balkanu omogočili, da končno izstopi iz svoje nesrečne preteklosti. Tudi srednjeevropska Slovenija sodeluje in je pripravljena tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh sodelovati pri skupnem delu za umiritev in novo življenje Jugovzhodne Evrope. Veseli nas, da lahko skupaj pomagamo izmučenim ljudem in bodo ti tudi z našim sodelovanjem dobili pravico do prihodnosti.

Vaša veličanstva, naj dvignem čašo za Vaše zdravje, za srečno Švedsko in Slovenijo, za naše sodelovanje, za mirno in varno Evropo, za svet brez meja za vse ljudi, ki tudi s srcem mislijo.


Foto: BOBO


Foto: BOBO