|
POLOŽAJ IN VARSTVO NARODNOSTNIH MANJŠIN KOT KRITERIJ DEMOKRATIČNOSTI DRŽAVE
Srečanje z udeleženci mednarodnega študentskega seminarja East - East "Problematika etničnih manjšin v Vzhodni in Srednji Evropi"
Govor predsednika Milana Kučana udeležencem seminarja
Ljubljana, 13. julij 2000
 "Slovenija je za izhodišče vzela spoznanje, da je položaj in varstvo narodnih manjšin eden od kriterijev demokratičnosti države. Zato je postavila visoke kriterije pravnega varstva manjšin. Še pomembnejše od tega pa je spoznanje, da dejansko enakopravnost manjšinam lahko zagotavlja samo večina. Večina lahko zavaruje manjšine samo na ta način, da manjšini prizna več političnih pravic, kot jih zahteva zase. To je seveda najbolj zahtevna odločitev in vedno znova se poraja vprašanje, koliko se praksa temu načelu tudi približuje. Na načelni ravni sem s stanjem v Sloveniji zadovoljen, na praktični ravni pa prihaja do odmika. S tem sem vam želel povedati, da načelo reciprocitete ali načelo numeričnosti v zagotavljanju resnične enakopravnosti manjšin, po moji sodbi, nista demokratični načeli." je med drugim poudaril predsednik Kučan
Spoštovane mlade gospe, mladi gospodje, zelo sem vesel in zadovoljen, da vas lahko ob takšni priložnosti pozdravim v Ljubljani. Moje zadovoljstvo je toliko večje, ker ste del svojih zasluženih počitnic žrtvovali zato, da se ukvarjate s tako zahtevno temo, kot je položaj etničnih manjšin v Srednji in Vzhodni Evropi. Vendar žrtev, če lahko tako rečem, ni tako velika in ni v neskladju s pomenom vašega dela, ker je to tema o vaši prihodnosti.
Položaj narodnih manjšin je vprašanje, ki bo v mnogočem določalo evropsko prihodnost, ker ste mladi, vašo prihodnost. To vprašanje - položaj narodnih manjšin - ni aktualno samo za Srednjo in Vzhodno Evorpo, ampak je to vseevropski, torej naš skupni problem. To je vprašanje, ki ga je rodila evropska zgodovina, ki ga je rodilo dejstvo, da so Evropo pretresale stalne vojne, ki so se končale z mirovnimi konferencami, z diktati zmagovalcev, ki so premikali meje nacionalnega prostora in vzpostavljali državne meje drugače, kot so tekle meje nacionalnih ozemelj. Morebiti je ta trditev najbolj točna, če jo apliciramo na najbolj nevralgični del Evrope, na njen jugovzhod - na Balkan. V srcu tega balkanskega konflikta je nacionalno vprašanje in s tem tudi položaj narodnih manjšin. Evropa se konfliktnosti in težavnosti tega problema zaveda in ni brez razloga postal sestavni del vrednostnega sistema nove Evrope.
Tudi vam je gotovo dobro znana Okvirna konvencija Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin, ki govori o prizadevanju, da bi položaj narodnih manjšin postavili kot eno od vrednot nove Evrope. Žal je to samo rešitev znotraj vzrokov za konfliktnosti tega problema. Računa na dobrohotnost držav, ki imajo v svojem sestavu tudi narodne manjšine. Mislim, da bo ta problem v resnici rešen šele takrat, ko bo v evropski politični misli in v evropski politični praksi narejen kvalitativen premik od nacionalne države k državljanski državi. Kako daleč smo od tega cilja, govori vsa evropska praksa. Tudi težave z institucionalnimi reformami znotraj Evropske unije v bistvu zadevajo na ta problem na vztrajanje pri konceptu nacionalne države. Ali so nacionalne emocije tako bistveno povezane s pojmom državljanov in države, na to vprašanje boste najbrže vi iskali odgovor.
Rešitve, ki jih iščejo države za ta problem, problem položaja in varstva narodnih manjšin, so v Evropi različne. Slovenija ima zaradi svoje zgodovine, ki je del evropske zgodovine, svoje specifične rešitve. Mogoče lahko služijo kot dober primer iskanja rešitev tudi za druge. Slovenija je za izhodišče vzela spoznanje, da je položaj in varstvo narodnih manjšin eden od kriterijev demokratičnosti države. Zato je postavila visoke kriterije pravnega varstva manjšin. Še pomembnejše od tega pa je spoznanje, da dejansko enakopravnost manjšinam lahko zagotavlja samo večina. Večina lahko zavaruje manjšine samo na ta način, da manjšini prizna več političnih pravic, kot jih zahteva zase. To je seveda najbolj zahtevna odločitev in vedno znova se poraja vprašanje, koliko se praksa temu načelu tudi približuje. Na načelni ravni sem s stanjem v Sloveniji zadovoljen, na praktični ravni pa prihaja do odmika. S tem sem vam želel povedati, da načelo reciprocitete ali načelo numeričnosti v zagotavljanju resnične enakopravnosti manjšin, po moji sodbi, nista demokratični načeli.
Včeraj se je zgodila za Slovence pomembna odločitev - odločitev italijanske poslanske zbornice, kjer je bil po skoraj tridesetih letih končno sprejet globalni zakon o zaščiti slovenske manjšine v republiki Italiji. To je za slovensko manjšino zelo velik korak. Prepričan sem, da je to velik korak tudi za demokratično Italijo in Evropo, za Evropo prihodnosti, za tisto, ki želi graditi na enakopravnosti in spoštovanju narodnih manjšin. Tako korak za korakom mogoče prihajamo v položaj, ki si ga želim za vas in seveda za vse bodoče rodove Evropejcev.
Sicer pa vam tudi ob zahtevnem delu na seminarju želim, da se v Sloveniji dobro počutite. In ko boste profesorji, ko se boste teoretično ukvarjali s temi vprašanji, da pridete pogledat, kako je to v praksi videti v Sloveniji. Želim vam lep popoldan.
|
