|
SREDNJEEVROPSKA DUHOVNA VRLINA PLURALIZMA
Otvoritev razstave slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika v Pragi
Govor predsednika Republike Milana Kučana
Praga (Češka), 23. maj 1996
"Gospod predsednik in dragi prijatelj,
ob tej priložnosti se želim zahvaliti za trud in vztrajnost, s katero ste na začetku 90-ih let pomagali oživeti idejo o srednjeevropskem sodelovanju. V majniku 1994. leta je z ljubeznijo vašega duha in srca ta ideja pripeljala v prelepi renesančni dvorec v Litomyšl predsednike srednjeevropskih držav na njihovo prvo, zdaj že tradicionalno srečanje. Skupna nam je bila zavest, da se z novim časom odpirajo nova vprašanja. Češka in Slovenija sta k oživljanju srednjeevropske ideje in njenega pluralnega in hkrati integrativnega duha prispevali po svojih močeh," je dejal Milan Kučan na Praškem gradu ob razstavi Jožeta Plečnika, ki sta jo otvorila skupaj s češkim predsednikom Vaclavom Havlom.
Zdelo se je, kot da je demokracija s pravicami človeka in narodov stopila v nezaustavljivi pohod, ko je po kalvariji prvega vojnega spopada evropskih in svetovnih razsežnosti predsednik Masaryk povabil slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, da uresniči svoje zamisli arhitekture za novo demokracijo na Praškem gradu. Kakorkoli se je to verovanje morebiti kasneje pokazalo za iluzijo, vendarle izpričuje vero dveh velikih evropskih ljudi, da se je to zgodilo.
Današnja razstava sporoča to vero v naš čas. Je predstavitev velikega demokratičnega in humanističnega, kulturnega uma in duha arhitekta Jožeta Plečnika. Govori z jezikom umetnosti, s posebno govorico arhitekture o človeških, etičnih, civilizacijskih in političnih vrednotah, ki sta jim bila zavezana predsednik Masaryk in arhitekt Plečnik, govori o njunem sogasju o bistvu in pomenu teh vrednot, ki je nujno, da je sploh mogoče razmišljati o takšnem skupnem projektu.
O Plečniku na Hradčanih ni mogoče misliti brez Masaryka. Prenova Praškega gradu, njegova postavitev v službo ljudstvu, sta primer uspelega ustvarjalnega srečanja dveh ljudi, ki sta tudi vsak zase znala dati ideji jasno zunanjo formo. V pričujoči razstavi in v prostoru, v katerega je umeščena, jo moremo tudi danes povsem jasno prepoznati. V delu, ki nam je zdaj izročeno na javni ogled, moremo Plečnika prepoznati kot velikega Slovenca in hkrati svetovljana, ki pripada ne le vaši in naši deželi, temveč tudi Evropi in svetu.
Plečnikovo delo, spomin na Masaryka, današnji dogodek in vsi, ki mu bodo še sledili, govorijo vsem, ki nam je pri srcu nemiljiva lepota in sporočilo umetnosti o tem, kako bogat in neuničljiv je srednjeevropski um, plodovit in hrati ves odprt za zajemanje neizmerne širine obzorij evropske in univerzalne ustvarjalnosti.
Gospod predsednik in dragi prijatelj,
ob tej priložnosti se želim zahvaliti za trud in vztrajnost, s katero ste na začetku 90-ih let pomagali oživeti idejo o srednjeevropskem sodelovanju. V majniku 1994. leta je z ljubeznijo vašega duha in srca ta ideja pripeljala v prelepi renesančni dvorec v Litomyšl predsednike srednjeevropskih držav na njihovo prvo, zdaj že tradicionalno srečanje. Skupna nam je bila zavest, da se z novim časom odpirajo nova vprašanja. Češka in Slovenija sta k oživljanju srednjeevropske ideje in njenega pluralnega in hkrati integrativnega duha prispevali po svojih močeh.
Ko lahko po dolgih desetletij duhovnih in kulturnih katakomb znova svobodno in ustvarjalno prihajajo do polne veljave srednjeevropske duhovne vrline pluralizma, spoštovanja drugačnosti, varovanja manjšin kot merila demokratične zavesti, prednosti duha pred zunanjim bliščem in veličino materialnega sveta, upornosti zoper nasilje, te vrline evropske ljudi dobre volje spodbujajo k človeški iskrivi igri medsebojnega duhovnega plemenitenja. Na njih je nujno utrjevati prepoznavno evropsko idejo, idejo njenega združevanja in povezovanja. Prevečkrat doslej so v imenu poudarjanja zgolj nacionalnega dobrega trpeli evropski ljudje najhujša trplenja in ponižanja svojega dostojanstva. Prevelikokrat se je to obrnilo v škodo prav tistih narodov, ki so ob sklicevanju na nacionalne interese pozabili na veljavo človekovega dostojanstva in njegovih pravic, na enake pravice drugih ljudi in drugih narodov, na vrednote kot so mir, sodelovanje, ustvarjalnost, blaginja, socialna pravičnost in strpnost. Enakopravnost ljudi brez razlik in njihova svoboda znotraj meja posameznih evropskih držav je temelj enakopravnosti evropskih držav in narodov, je zagotovilo evropske svobode in sodelovanja.
Današnjo slovesnost doživljamo kot znamenje in izraz dolgotrajnega, tesnega in razvijajočega se prijateljstva med Čehi in Slovenci. V zapisanem ali iz roda v rod prenašanem izročilu obeh narodov živijo trdni spomini našega prijateljstva. Posebej živo so jih tkali pred prvo in med obema svetovnima vojnama mnogi ljudje kulture in duha. Privrženci Masarykove politike in etike, Tyrševo gibanje, protinacistični upor med drugo vojno v obeh deželah, sočasnost češke in slovenske politične pomladi konec 60-ih let in še veliko drugega je zajeto v vsebini moralnih vrednot, ki smo jim zavezani. Posebej tistih, ki jih nosimo v sebi kot svoj osebni svet, ker je v nas vsajen, ker smo zrasli in pripadamo temu skupnemu srednjeevropskemu stanju duha.
Naše srečanje vzpodbudno govori o velikih možnostih obeh držav, da si utrdita svoj prostor v skupnem evropskem domu. Radoživost srednjeevropske kulture v vsej njeni raznolikosti in bogastvu lahko veliko pripomore k temu, da bo evropski dom napolnila tudi človeška duhovnost, ki edina lahko naredi življenje v njem prijazno, mu da smiselno vsebino. Plečnikov svet, njegovo delo je prepoznan prispevek k takšnemu življenju in je realno upanje, da je takšno življenje mogoče.
|
