NOVOLETNI SPREJEM ZA PREDSTAVNIKE MEDIJEV
Nagovor predsednika republike Milana Kučana

Ljubljana, 21. december 1999


Drage gospe, spoštovani gospodje, zavezanci zelo uglednega in zelo spoštovanega časnikarskega poklica,
najprej se vam želim zahvaliti zahvaliti za sodelovanje v letu, ki se izteka. Upam, da boste delili z menoj mnenje, da je sodelovanje bilo prijazno in brez velikih stresov. Ljudje smo si, v letu ki se izteka, zadali neko novo zelo zanimivo dilemo, dilemo, ki ji ne odrekam izzivalnosti, kdaj pravzaprav bo človeštvo stopilo v novo tisočletje. Ali se bo to zgodilo z letom, ki prihaja, ali šele z letom, ki mu bo sledilo. Kljub tej izzivalnosti pa sem prepričan, da je vsaj za nas Slovence veliko pomembneje od tega, kdaj bomo vstopili v naslednje tisočletje to, kako bomo vstopili v to tisočletje. S kakšno človeško in narodovo samozavestjo, s kakšnim ponosom, s kakšnim izračunom preteklosti in s kakšnimi slutnjami prihodnosti.

Tisti, ki oblikujejo odgovore na ta vprašanja so, in to je za nas zanimivo, državljanke in državljani te države. V veliki meri na njihove poglede in premisleke vplivamo politiki. K sreči pa vendarle ni vse samo politika. Pomemben dejavnik, ki vpliva na javno mnenje, ste tudi vi s svojim delom in ker nekako stopamo skupaj kot eni od dejavnikov oblikovanja javnega mnenja, se mi zdi primerno, da nam za to voščim z neko vam dobro poznano staro modrostjo. Z modrostjo, ki jo je mogoče povzeti z željo, da bi imeli dovolj potrpežljivosti, da bi se sprijaznili s tistim, kar se ne da spremeniti, da bi imeli dovolj poguma, da bi spremenili tisto, kar se spremeniti da in da bi imeli dovolj modrosti, da bi znali razlikovati med enim in drugim.

Želim vam vsem skupaj in vsakemu posebej v vašem življenju v prihodnjem letu čim več prijaznega in čim več sreče in zadovoljstva pri delu in se vam seveda priporočam za dobro sodelovanje tudi v prihodnjem letu. In ker vidim, da ste že opremljeni z kozarci, bi se vam upal tudi nazdraviti. Na zdravje.