|
MALO GOSPODARSTVO JE NAJBOLJ DINAMIČEN DEL GOSPODARSTVA V SLOVENIJI
30. Mednarodni obrtni sejm v Celju
Govor predsednika Republike Slovenije Milana Kučana
Celje, 12. september 1997
"Malo gospodarstvo je danes v Sloveniji najbolj dinamični del gospodarstva, ..." poudarja predsednik republike Milan Kučan v svojem nagovoru razstavljalcem in obiskovalcem celjskega sejma ter dodaja, da je "... morda še pomembnejše, da malo gospodarstvo zaposluje prek 200.000 ljudi. V razmerah velike nezaposlenosti, ki na rob revščine in s tem tudi družbenega vpliva potiska zaskrbljujoče število naših sodržavljank in sodržavljanov, je potrebno biti hvaležen vsakomur, ki s svojim delom, znanjem in poslovno uspešnostjo omogoča zaposlitev in kruh tudi drugim".
Spoštovane gospe in gospodje, cenjeni razstavljalci in obiskovalci sejma,
o življenju in načrtih Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, o njegovi vlogi spodbujevalca in soustvarjalca naklonjenega okolja za razcvet in kakovostno rast malega gospodarstva in obrti ter o razmerah na tem vse bolj pomembnem področju slovenskega gospodarstva so bile bistvene stvari povedane že pred menoj. Res da z različnimi poudarki in da bi verjetno minister gospod Dragonja imel z vidika svojega dela k temu tudi kaj dodati. Meni dovolite, da poudarim le nekaj, po moji presoji, pomembnih stvari.
PRVIČ - dejstvo, da je malo gospodarstvo danes v Sloveniji najbolj dinamičen del gospodarstva. V letu 1989 je bilo v Sloveniji okoli 4000 podjetij, pretežno v družbeni lasti. Že leta 1990 se je število registriranih podjetij ob zelo liberalni politiki registriranja družb, povzpelo na štirinajsttisoč in pol. To so bila predvsem mala podjetja, prek 80 % jih je bilo v zasebni lasti. Lani je v Sloveniji delalo 47.700 zasebnih podjetij. V največjem delu so nastala v zadnjih letih. Število gospodarskih enot z obrtnim načinom proizvodnje se je v tem času podvojilo - 51.000 jih je. To so statistični kazalci, ki govorijo o vraščanju malega gospodarstva v gospodarsko življenje države.
Danes ustvarjajo mala podjetja 30 % skupnega prihodka v gospodarstvu. V strategiji razvoja malega gospodarstva pa mu je namenjen do leta 2005 porast na okoli 45 %. In kar je morda najpomembnejše, malo gospodarstvo zaposluje prek 200.000 ljudi. V razmerah velike nezaposlenosti, ki na rob revščine in s tem tudi družbenega vpliva potiska zaskrbljujoče število naših sodržavljank in sodržavljanov je potrebno vsakomur, ki s svojim delom, znanjem in poslovno uspešnostjo omogoča zaposlitev in s tem kruh tudi drugim, biti hvaležen, saj ne samo krepijo gospodarsko moč države, ampak jo razbremenjujejo tudi socialnih napetosti. Zato bi zaslužili več sistemske podpore in spodbud.
DRUGIČ - podjetniški izziv je sicer porodil veliko število novih podjetij, tako da Slovenija po številu podjetij na tisoč prebivalcev niti ne zaostaja več bistveno za evropskim povprečjem, vendar v zaokroževanju sodobne velikostne strukture malega gospodarstva še vedno obstaja precejšnja vrzel prav glede močnejših malih in srednje velikih podjetjih z dvajset do sto zaposlenimi. Utemeljen je sklep, da je sprostitev podjetniških pobud in odstranitev poglavitnih ovir za ustanavljanje podjetij nesporno omogočilo nastajanje novih podjetij, da pa je njihova rast in razvoj v srednje velika poslovno uspešna podjetja očitno težavnejši in dolgotrajnejši proces. Lani je število podjetij, tako gospodarskih družb kot samostojnih podjetnikov, celo upadlo. V mojih pogovorih z obrtniki in podjetniki, so pogosta opozorila, da so vzroki za to tudi v nekaterih sistemskih rešitvah oz. v njihovi necelovitosti, predvsem pa v šibkih možnostih za večje in učinkovitejše financiranje rasti in razvoja malega gospodarstva, tudi za naložbe v tehnološko opremljanje in posodobitve. Finančni kazalci o poslovanju malega gospodarstva opozarjajo, da dobičkonosnost, kot najboljši kazalec poslovnih rezultatov in razmer, v katerih poslujejo mala in srednja podjetja, v zadnjih dveh letih pada.
TRETJIČ - ko govorim o potrebi nastajanja spodbudnega okolja za hitrejšo kakovostno rast obrti in podjetništva na Slovenskem, ne mislim na zgolj stimulativno gospodarsko okolje, ki ga ustvarjata ekonomska politika in sistemske rešitve. Poudarjam tudi pomen spodbudnega političnega okolja. O vzdušju sodelovanja, ki bo hotelo, znalo in zmoglo - četudi v kakšnem drugačnem zaporedju, prerasti sedanje razprtije za skupno dobro naše mlade slovenske države in njenih državljanov. Takšne države, ki jo bo moč na prelomu tisočletja uspešno umestiti v razvojne in združevalne procese v Evropi in v svetu s prepoznano podobo sicer mlade, vendar uspešne in propulzivne države, z učinkovitim gospodarstvom, ki bo imelo tudi lastne in cenjene blagovne znamke, s podjetji, ki bodo nosilci razvoja v nemirnih, konkurenčno izredno zahtevnih razmerah sodobnega poslovnega sveta. Torej države tudi z uravnoteženim tržno-socialnim in ekološko ozaveščenem razvojem. To so državljanke in državljani naše države tudi pričakovali, ko so se odločali za samostojno slovensko državo in tem njihovim upanjem smo vsi upravljalci države tudi trajno zavezani. Zavezani, da delamo za skupno narodno blaginjo, ki bo omogočala ljudem prijazno in varno življenje v svoji domovini z možnostmi najti delo in se uveljaviti s sposobnostjo in ustvarjalnostjo, z optimističnim obetom za prihodnost.
Zdaj ni ne časa in ne opravičila za samozaverovanost in negovanje nam všečne podobe. Ogledalo so nam nastavile ugledne tuje inštitucije, med njimi tudi Evropska komisija z Agendo 2000 in OECD s svojo študijo o Sloveniji. Pred dnevi sem se pogovarjal s podpredsednikom Svetovne banke gospodom Linnom o zaostajanju reformnih procesov v Sloveniji, o upočasnjevanju gospodarske rasti in kakovostnega razvoja ter o strategiji pomoči Svetovne banke Sloveniji. To strategijo je pripravila Svetovna banka skupaj z Vlado RS. Njen namen je uspešno dokončanje že začetih razvojnih procesov ter priprava in izvedba posameznih projektov, na katerih se bo glede vprašanj pokojninske reforme, zdravstvenega varstva, stanovanjske graditve in ekoloških problemov združevala tuja in domača pamet. Prav tako naj bi to sodelovanje s Svetovno banko podprlo zasebno pobudo ter okrepilo domače varčevanje in akumulativnost. Skupaj z neposrednimi tujimi naložbami naj bi to okrepilo naložbeni ciklus, kar je tudi priložnost za razvoj malega gospodarstva in njegovo tehnološko opremljanje in posodabljanje.
ČETRTIČ - Obrtni sejem, ki ga odpiramo je, kot ime samo pove, mednarodni. Je pa tudi slovenski in je v Celju. V mestu, ki je upravičeno ponosno na znamenito zgodovino knežjega mesta. Pa tudi v mestu, ki je bilo v ne tako oddaljeni preteklosti eno izmed uspešnih in razvojnih industrijskih središč v Sloveniji. Žal je Celje danes tudi mesto, v katerem je propadla vrsta nekdaj vodilnih velikih industrijskih podjetij, zlasti še v tako imenovani tradicionalni industriji. Zato je tembolj pomembno poiskati v strateških razvojnih usmeritvah Slovenije nove dejavnosti kot nosilke razvoja in ustvariti nova razvojna jedra, ki bodo dala zagon razvojnemu vzponu celjskega gospodarstva. Sejemska dejavnost je - tako kažejo tudi izkušnje drugod - ena izmed takih dejavnosti.
PETIČ - nesporno je v razvoju slovenskega podjetništva in obrti doseženega veliko, predvsem se oblikuje številčno močan sloj podjetnikov, ki čedalje pogosteje vstopajo tudi v svet trde konkurence na svetovnih trgih. Čas, ki ga živimo in nemirno okolje iztekajočega se stoletja, postavljata pred nosilce razvoja malega gospodarstva in obrti, jim postavlja nove razvojne pomisleke in izzive. Vesel bi bil, če bi jih razstavljalci tudi na tem, 30. Mednarodnem obrtnem sejmu in organizatorji sejma, s svojim podjetniškim duhom sprejeli kot izziv svoji lastni inovativnosti, podjetnosti in iznajdljivosti. Z njo in ob ustrezni podpori Obrtne zbornice, Gospodarske zbornice Slovenije in gospodarske politike Vlade Republike Slovenije si lahko obetamo nadaljnjo rast in razvoj malega gospodarstva. Z njim pa tudi celotnega slovenskega gospodarstva, kar je ob njegovem vstopanju v svet Evropske zveze toliko pomembneje.
ŠESTIČ - in zadnjič - sejem v Celju je potrebno tudi odpreti. Štejem si v priznanje, da so me organizatorji sejma povabili, da opravim to častno dolžnost. To opravljam zdaj z veseljem in sporočam, da je 30. Mednarodni obrtni sejem v Celju odprt.
Vabim vas k ogledu in vam želim prijazen dan.
|
