Govor

RADIO KOPER-CAPODISTRIA JE POVEZOVAL LJUDI IN NARODE V ČASU ŽELEZNE ZAVESE, VERJAMEM, DA JIH BO POVEZOVAL IN ZDRUŽEVAL TUDI V PRIHODNJE
Slovesnost ob 50-letnica obstoja Radia Koper-Capodistria
Govor predsednika republike Milana Kučana

Portorož, 29. maj 1999

“Slovenija je razumela in prepoznala veljavo temeljnih vodil, ki naj uravnavajo demokratičen in ustvarjalen odnos večinskega naroda do manjšine. Prepoznala je tudi logiko globalnega sveta, v katerem sočasno potekajo tako procesi globalizacije kot tudi procesi individualizacije. Pogledala je čez ločnice domačijsko zamejenega sveta in prek pasti duhovne samozadostnosti in politične zaprtosti vase. Zavezala se je principom demokratičnega urejanja družbe, varovanja človekovih pravic ter utrjevanja miroljubnega sožitja med narodi. Prav zaradi tega utemeljeno pričakujemo, da bo v okviru Pakta o stabilnosti na Balkanu sprejeta pobuda, da prav Slovenija predseduje okrogli mizi, ki bo posebno pozornost posvečala vprašanjem narodnih manjšin,” je med drugim poudaril predsednik republike Milan Kučan na slovesnosti Radia Koper, ki že petdeset let oddaja program v slovenščini in italijanščini in je kot tak pomemben garant pravic italijanske narodnostne skupnosti na slovenski obali.

Spoštovani!
V veliko zadovoljstvo mi je, da se lahko danes skupaj z Vami, s poslušalci, uredniki, vodstvom Radia Koper ter uglednimi gosti veselim petdeset let uspešnega poslanstva Radia Koper - Capodistria oziroma Modrega vala, kot se Radio imenuje danes.

Nastal je v času velikega navdušenja Primorcev in vseh Slovencev ob vrnitvi Primorske v matično državo, s čemer se je končal dolg boj Primorcev za človeško dostojanstvo in nacionalno svobodo, boj zoper nasilje in tiranijo, ki so ga trpeli v fašistični Italiji. Hkrati pa sega njegov nastanek v čas, ko je na nanovo zarisane državne meje že legla senca blokovske delitve in je bilo slovensko nacionalno telo znova razdeljeno ne le med več držav, ampak tudi na obe strani železne zavese. Oddajati je začel na samem začetku razraščanja hladne vojne, zaprtih meja, ideoloških konfrontacij in velikega nezaupanja v mednarodnih odnosih. Bil je že takoj pomemben vir informacij za Primorsko, za zamejstvo in tudi za Italijo. Tak je tudi ostal. Samosvoj, zanimiv, vreden zaupanja pri poročanju o utripu življenja na obeh straneh meje, dvojezičen, s programom v slovenščini in programom v italijanščini. Pridobival si je zveste poslušalce med Slovenci in Italijani na tej in na drugi strani meje. Skozi desetletja je postajal aktiven dejavnik odprte meje in dobrih odnosov dveh sosedov, Italije in Slovenije. Vztrajno je uveljavljal sistem vrednot, ki pričajo o visokih ciljih, samozavesti, samozaupanju, intelektualni radovednosti, kulturi, širini duha in profesionalnosti oblikovalcev njegovega programa in okolja, v katerem se je razvijal. V slovenski prostor je vnašal strpnost, kulturo dialoga, spoštovanje različnosti, uveljavljal je merilo usposobljenosti in znanja za komuniciranje s svetom, hkrati pa se je zoperstavljal ksenofobiji, fundamentalizmu, nestrpnosti. Brisal je meje, ki so se sprva zdele nepremagljivo neprehodne.

Radio Koper Capodistria je zorel po podobi in v skladu s pričakovanji okolja, katerega je sooblikoval in ki je oblikoval njega. Po podobi multikulturnega okolja, ki je uspel uveljaviti ustvarjalen, plodovit stik med različnimi kulturami in narodi. Razvijal se je tudi po podobi vrednot in načel, ki jih je uveljavljala Slovenija v manjšinski politiki na ozemlju, kjer se etnične meje ne ujemajo z državnimi, in kjer se jezikovni prostori med seboj prepletajo.

Že pred desetletji se je Slovenija opredelila za dosledno in visoko sistemsko raven zaščite manjšinskih pravic. Odločila se je za demokratična načela sodobnega sveta. Prepoznala in razumela je priložnost in prednosti, ki jih vsakemu narodu nudi sožitje z drugimi narodi, hkrati pa je poznala tudi nevarnosti, ki jih s seboj nosijo delitve, zaprtost, egoizmi, ksenofobija in hegemonizem. Svoje izkušnje in strokovna spoznanja je prenesla tudi v formalno ureditev položaja manjšin z visoko promocijo njihovih pravic, kar je mednarodna skupnost Sloveniji visoko ovrednotila, ko jo je sprejemala v krog demokratičnih držav.

Tudi sedanji čas, ki vzbuja veliko upanja in tudi strahove, narekuje visoke ambicije ter dosledne in jasne usmeritve, s katerimi želi Slovenija skupaj in enakopravno z drugimi vplivati na procese, ki nastajajo v globalnem svetu in nam bodo vsem krojili usodo. Ti zapleteni procesi terjajo nova znanja in nova spoznanja, terjajo usposabljanje za to, da bi znali jih znali prepoznavati in uravnavati. Verjamem, da imamo dovolj izkušenj in spoznanj, ki imajo veljavo tudi za druge, ne le za nas same, da se lahko vključimo v dialog o prihodnosti.

Slovenija je razumela in prepoznala veljavo temeljnih vodil, ki naj uravnavajo demokratičen in ustvarjalen odnos večinskega naroda do manjšine. Prepoznala je tudi logiko globalnega sveta, v katerem sočasno potekajo tako procesi globalizacije kot tudi procesi individualizacije. Pogledala je čez ločnice domačijsko zamejenega sveta in prek pasti duhovne samozadostnosti in politične zaprtosti vase. Zavezala se je principom demokratičnega urejanja družbe, varovanja človekovih pravic ter utrjevanja miroljubnega sožitja med narodi. Prav zaradi tega utemeljeno pričakujemo, da bo v okviru Pakta o stabilnosti na Balkanu sprejeta pobuda, da prav Slovenija predseduje okrogli mizi, ki bo posebno pozornost posvečala vprašanjem narodnih manjšin.

Demokratična ureditev ni samoumevna in ne nastane sama po sebi. Vedno znova terja opredeljevanje, tudi preverjanje drže v konkretnih primerih. Je zaveza, ki ne pristaja na zatiskanje oči in na brezbrižnost, pač pa terja solidarnost in zavzetost, ko so kršene pravice drugih. Človekove pravice so namreč univerzalne in nedeljive. Njihova univerzalnost pomeni tudi to, da jih ni mogoče omejevati samo na določeno okolje, določen prostor ali jih zagotavljati samo znotraj državnih meja ene ali skupine držav. Uresničevanje človekovih pravic je povezano z mirom in stabilnostjo, z demokracijo in socialno varnostjo, s splošnim gospodarskim, socialnim, kulturnim in političnim razvojem.

Evropa in svet sta danes na preizkušnji. Kriza na Balkanu terja ukrepe, terja mir, stabilnost in varnost v svetu. V času, ko se človeštvo pripravlja za vstop v tretje tisočletje, v katerem se bo moralo ukvarjati z vprašanji skupnega urejanja globalnega sveta in ne le sveta za mejami posameznih skupnosti, pa tudi z vprašanji preživetja Zemlje in naravnega okolja, je potrebna tudi opredelitev do diktatorskih režimov, zazrtih v preteklost, ki se ob koncu 20. stoletja skrivajo za konvencijo o nedotakljivi suverenosti nacionalnih držav in pod to krinko z nasiljem in sistematično kršijo individualne in kolektivne pravice človeka. Država, ki grobo posega v človekovo dostojanstvo in krši človekove pravice, ogroža mir in varnost vseh drugih. Odgovornost za mir in varnost v svetu, ki je skupna, se začne pri vsakomur doma. To je neizogibno, če naj to bodo vrednote, na katerih se bo vzpostavljala prihodnost združene Evrope in soodvisnega sveta. Mednarodna skupnost se je odločila, da s silo zaustavi nadaljevanje humanitarne katastrofe na Kosovu, ker so bila že izčrpana vsa druga politična sredstva. Toda dileme in nasprotja so ostala. Tudi o tem, katere so tiste temeljne pravice človeka, katerih nasilna in sistematična kršitev opravičuje posege mednarodne skupnosti v suvereno nacionalno državo. Je to potem pravica ali je predvsem dolžnost mednarodne skupnosti, da posreduje? Drugače povedano: v imenu česa in koga kaznovati suvereno državo, ki z nasiljem tepta splošno veljavne vrednote? Dileme so jasne. Tudi cilji so jasni. Potreben bo dogovor. Pri tem, verjamem, nas bodo vodile bridke izkušnje preteklosti in spoznanja, da je samo pot sporazumevanja, sodelovanja, ustvarjalnosti, strpnosti in sožitja med različnimi civilizacijami, kulturami, religijami in narodi, ki temelji na visoki veljavi človekovega dostojanstva in pravic, tista, ki briše meje, ki gradi mostove in ustvarja svet miru in razcveta, pa tudi svet globalne odgovornosti za mir.

Ob vseh izzivih sodobnega globalnega sveta nas bo tudi v prihodnje spremljal Radio Koper Capodistria. Povezoval je ljudi in narode v času železne zavese, verjamem, da jih bo povezoval in združeval tudi v prihodnje. Pri tem njegovem poslanstvu mu želim veliko uspeha, njegovim sodelavcem veliko profesionalnega zadoščenja, poslušalcem pa veliko zadovoljstva in užitka.