Javni nastopi

POMEMBNOST STRATEŠKIH ZAVEZNIŠTEV MED MANJŠIMI DRŽAVAMI
Pozdravni nagovor predsednika Milana Kučana na poslovni konferenci ob uradnem obisku na Portugalskem

Lizbona (Portugalska), 29. marec 2000


Spoštovane gospe in gospodje,
z velikim zadovoljstvom pozdravljam današnje srečanje portugalskih in slovenskih gospodarstvenikov. Razumem ga kot nadaljevanje naše skupne pobude in želje po boljšem medsebojnem poznavanju in sodelovanju med Portugalsko in Slovenijo. Posebej še, ker gre za sodelovanje gospodarstev, področij, ki so tako v globalnih razsežjih kot tudi znotraj držav in na ravni podjetij doživela izjemne spremembe.

Gospodarstva in trgi so postali globalni, podjetja so morala izpod okrilja državne zaščite in so soočena z izzivom mednarodne konkurence. Za razvoj in uspeh si iščejo nova tržišča in nove poslovne in strateške partnerje. Z njimi vstopajo v dinamična in zelo raznolika razmerja, ki jih pozna sodobno poslovanje.

S tem izzivom so soočena tudi slovenska podjetja. Dobrodošla jim je izkušnja portugalskih podjetnikov, ki so bili pred te zahteve postavljeni nekoliko prej in so se uspešno prilagodila novemu modelu svetovnega gospodarstva. Bogato so izkoristili možnosti, ki jih ponuja.

Zato današnje srečanje razumem tudi kot kontinuirano nadaljevanje vašega že začetega pogovarjanja in dogovarjanja na enaki poslovni konferenci lani aprila v Sloveniji, ob obisku portugalskega predsednika dr. Jorge Sampaia. Zdaj ga razumem tudi že kot utrjevanje vašega medsebojnega zaupanja pri poslih ter najdenih interesih v strateških povezavah in zavezništvih.

Vesel bi bil, če bi tudi to konferenco posebej izkoristili tudi za izmenjavo izkušenj, ki jih imajo portugalska podjetja s trgom Evropske unije in njeno ekonomsko politiko. Izkušnjo imajo tudi Slovenska podjetja, ker so že dolgo na trgu Evropske unije, saj se 70% slovenskega izvoza realizira na tem trgu, čeprav Slovenija še ni članica Evropske unije. Portugalska podjetja imajo za svoje visoke tržne deleže na evropskem trgu tudi formalni okvir in spodbude, saj je Portugalska članica Evropske unije že od 1.1.1986 leta. Te spodbude znajo koristno izrabiti.

Rad bi zato poudaril, da v Sloveniji pozorno spremljamo in cenimo izkušnje Portugalske, ki jih ima z delom in življenjem v evropski družini. Cenimo nove poudarke, ki jih uveljavlja Portugalska, ko poudarja posebne interese in položaj majhnih držav v uniji. Razumljivo je, da kot država kandidatka zelo pozorno spremljamo tudi cilje portugalskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Posebej tiste, ki so povezani s pogoji za vstop novih članic v EU ter z Medvladno konferenc o institucionalnih reformah, s katerimi se EU usposablja za sprejem novih članic in za širitev nasploh.

Portugalska je zmogla uspešno preseči strukturno zaostalost samozadostnega in zaprtega gospodarstva, se povsem intgrirati v Evropo in izkoristiti okolje EU, politično, duhovno in gospodarsko, ki omogoča in ponuja razvoj in stabilnost. Znala je uporabiti solidarnost, in podporo skupnosti, da se je uspešno prilagodila vrednotam, načelom in zakonitostim njenega delovanja. V uspeh je vložila tudi izjemno veliko svojih naporov, ker ste vedeli, kot pravi vaš predsednik, da nihče ne bo opravil vaše domače naloge.

Tega se zelo dobro zaveda tudi Slovenja, ko pričakuje, da ji bo članstvo v EU prineslo dobre sadove. Tako kot jih je tudi Portugalski. Mednarodno primerljivi kazalci kažejo, da je Slovenija pri svojem vstopanju v Evropsko unijo vredna podpore. Po kupni moči na prebivalca dosega skoraj 75% povprečja Evropske unije, ima stabilno gospodarsko rast okrog 4%, po indeksu človekovega razvoja, ocenjenem v razvojnih programih Združenih narodov, je na 28. mestu med 176 državami sveta, po ratingu finančnega tveganja je v skupini A, realni sektor je praktično privatiziran, v veljavi je tripartitni socialni sporazum med reprezentativnimi sindikati, delodajalci in vlado. Slovenija je pripravila in oddala vseh 29 pogajalskih izhodišč: za nekatera področja je moč reči, da so s pogajanji že zaprta, na drugih smo zaprosili za izjeme ali za prehodno obdobje. Slovenija je za zdaj med vsemi državami kandidatkami zaprosila za najmanj izjem.

Veliko je bilo doslej storjenega, posebej na sprejemanju zakonodaje EU in njeni implementaciji ter na strukturalnih reformah. Veliko je treba še narediti. Zavedamo se, da se svet vedno hitreje vrti in da v njem nihče ne čaka na nas. Slovenska podjetja se zato pospešeno konkurenčno usposabljajo, državne institucije jih pri tem, kjer je le mogoče, podpirajo, da jim omogočajo vstop na nove trge in pomagajo utrjevati tržne deleže na že osvojenih trgih. Zame je zato vsak državniški obisk zelo pomemben tudi z vidika interesov slovenskega gospodarstva in njegovih podjetij, z vidika soustvarjanja njihovih tržnih priložnosti ter iskanja potencialnih strateških zavezništev.

Ko govorim o strateških zavezništvih, bi rad poudaril nujnost takšnih zavezništev tudi med državami - zlasti še med nami, manjšimi, ki smo v marsičem imele podobno zgodovinsko usodo - pri oblikovanju prihodnosti evropskih ljudi ter narodov in držav Evrope in sveta. Takšne prihodnosti, ki bo skozi sodelovanje presegala razlike v gospodarski razvitosti in socialni stabilnosti družb v posameznih državah za dobro hitrejše skupne rasti in razvoja celotnega evropskega gospodarstva in za blaginjo vseh evropskih ljudi. Takšni prihodnosti, ki bo lahko na tej nujni materialni podstati postala resničen skupen dom vseh evropskih ljudi in njihovih držav. O Evropi, ki bo eno od središč razvoja prihajajoče človeške civilizacije v tretjem tisočletju. O takšni Evropi sva se pogovarjala tudi s Portugalskim predsednikom dr. Sampaiem in drugimi uglednimi portugalskimi gostitelji.

Z željo, da bosta obe srečanji portugalskih in slovenskih gospodarstvenikov odprli nove možnosti za večje gospodarsko sodelovanje, še enkrat pozdravljam današnjo poslovno konferenco. Uspeh pa boste naredili sami. Tega ste itak vajeni! Na slovenski strani so tukaj podjetja, ki so prehodila trdo pot, da so preživela. Zdaj so v dobri kondiciji in so vam lahko dober partner!


 

arhivska stran