Javni nastopi

UVELJAVLJANJE NEMOTENE PRAVICE DO DRUGAČNOSTI V JEZIKU IN KULTURI
Govor predsednika Milana Kučana na sprejemu za predstavnike Slovencev v zamejstvu
.

Ljubljana, 7. februar 2001

"Prešeren nam Slovencem simbolizira tudi idejo o prihodnji Evropi, v kateri "ne vrag, le sosed bo mejak", v kateri bodo državne meje kot nekdanje zamejitve nacionalnih prostorov, postale vse manj pomembne in bodo dobivale novo vsebino in smisel, nacionalne identitete pa bodo dobile nove razsežnosti in možnosti, " je dejal predsednik Kučan ob tradicionalnem sprejemu Slovencev v zamejstvu ob slovenskem kulturnem prazniku ter poudaril rastoče uveljavljanje nemotene pravice do drugačnosti v jeziku in kulturi z enotnimi kulturnimi prostori narodov, ki jih sicer delijo državne meje, ter demokratično spoštovanje te pravice. Želimo si Evropo, ki bo spoštovala različnost in enakopravnost, ki bo strpna do drugačnosti. Dolžni smo jo ustvarjati, tudi mi v vašem matičnem narodu. Tudi pri nas je strpnost do drugačnosti nenehno na preizkušnji, še nedavno z bosanskimi begunci, danes s prebežniki iz revnih in nemirnih dežel. In ne prestanemo te preizkušnje vselej dovolj dostojanstveno, s spoštovanjem do dostojanstva slehernega človeka, ki ga je stiska pripeljala med nas brez zle namere, da zmoti naš mir, nas pa opominja, da je svet še vedno poln nasilja in človeka nevrednih razmer, ki smo se jim tudi mi še nedavno srčno in srečno izognili. Ko merimo svoj odnos do beguncev, se je - ne glede na to, da rešitev tega velikega problema sodobnega človeštva ni samo v naših rokah - dobro spomniti, da bi podobna usoda kaj lahko doletela tudi nas, je v nadaljevanju poudaril predsednik Kučan ter dejal, da se državni organi zavedajo gospodarskih težav in finančnih problemov, ki tarejo Slovence v sosednjih državah, kakor tudi odgovornosti matične domovine, ki pomaga pri njihovih temeljnih dejavnostih. "Demokratični dialog je pot, ki vodi do takšnih rešitev. Temeljni pogoj za uspešen dialog pa so dobri, spoštljivi in plodni odnosi med državami. Slovenija si bo prizadevala, da tako bo," je zaključil predsednik Kučan.



Spoštovane rojakinje, spoštovani rojaki,
gospe in gospodje,

z velikim zadovoljstvom in veseljem vas tudi letos pozdravljam na tradicionalnem srečanju ob slovenskem kulturnem prazniku. Prešernov dan je praznik vsega slovenstva. Izraža skupno privrženost ohranjanju slovenskega jezika in kulture, zavezuje nas k trdni, k drugim odprti nacionalni identiteti, krepi našo politično in narodno zavest ter združuje vse, kar nas je Slovencev doma, za mejo in širom po svetu.

Že v njegovih časih, danes še posebej, Prešeren nam Slovencem simbolizira tudi idejo o prihodnji Evropi, v kateri "ne vrag, le sosed bo mejak", v kateri bodo državne meje kot nekdanje zamejitve nacionalnih prostorov, ki so jih državne oblasti varovale pred osvajalnimi poželenji drugih, postale vse manj pomembne in bodo dobivale novo vsebino in smisel, nacionalne identitete pa bodo dobile nove razsežnosti in možnosti. Med njimi je zlasti tudi rastoče uveljavljanje nemotene pravice do drugačnosti v jeziku in kulturi z enotnimi kulturnimi prostori narodov, ki jih sicer delijo državne meje, ter demokratično spoštovanje te pravice, kar ste, dragi rojaki, v dobrem in slabem močno občutili tudi sami.

Demokratična večkulturna okolja zmorejo povezovati, združevati in bogatiti. Pravica do uporabe svojega jezika, kulture, nacionalna enakopravnost in upoštevanje različnosti ter strpnost - to so vrednote vsakega naroda posebej in skupne evropske vrednote. Zato so in bodo vse bolj pravice in varstvo vsakršnih, še posebej narodnostnih manjšin, vse manj zgolj notranje vprašanje posameznih držav. So del skupnih temeljnih človeških vrednot. Prihodnja Evropa bo naš varen skupni dom, če bo spoštovala različnost in enakopravnost, če bo strpna do drugačnosti. Takšno Evropo si želim. Preveč opominjajoč je spomin na Evropo, ki tega ni zmogla upoštevati. Zato smo jo vsi dolžni ustvarjati, tudi mi v našem matičnem narodu. Tudi pri nas je strpnost do drugačnosti nenehno na preizkušnji, še nedavno z bosanskimi begunci, danes s prebežniki iz revnih in nemirnih dežel. In ne prestanemo te preizkušnje vselej dovolj zrelo in dostojanstveno, s spoštovanjem do dostojanstva slehernega človeka, ki ga je stiska pripeljala med nas brez zle namere, da zmoti naš mir, nas pa opominja, da je svet še vedno poln nasilja in človeka nevrednih razmer, ki smo se jim tudi mi še nedavno srčno in srečno izognili. Ko merimo svoj odnos do beguncev, se je - ne glede na to, da rešitev tega velikega problema sodobnega človeštva ni in tudi ne predvsem samo v naših rokah - dobro spomniti, da bi podobna usoda kaj lahko doletela tudi nas.

Večina vas, spoštovani rojaki, je v letu, ki je za nami, zmogla voljo in moč za delovanje skupnih organov, ki bolj prepričljivo zastopajo vaše skupne interese in zahteve, vaše temeljne narodnostne pravice, ko se pogovarjate z ustanovami držav, kjer živite, kakor tudi z ustanovami matičnega naroda, ki vsekakor nosijo del odgovornosti za priznavanje in uveljavljanje vaših pravic do posebnega varstva. Država matičnega naroda je - naj to tudi tokrat ponovim - moralno, pravno, politično in finančno odgovorna za celotno slovensko skupnost, nikakor pa ne samo za njene te ali one strankarske ali politične dele. Resolucija državnega zbora je zato še vedno dobro izhodišče za odnose med vami in Slovenijo kot državo matičnega naroda in za njeno odgovornost za vse dele slovenskega narodnega občestva. Na vas je, da presodite, koliko smo v preteklosti izpolnili vaše želje in pričakovanja. Na vas je prav tako, da boste tudi v prihodnje, ne glede na politična dogajanja v matici ali v državi, kjer živite, zmogli ohranjati temeljno enotnost in presegati posamične politične ali osebne interese.

Razmere, v katerih živite in delujete, so v vsaki od sosednjih držav drugačne.

Dobro veste, da smo še v teh zadnjih dneh na vseh ravneh pojasnjevali italijanskim sogovornikom, da je zakon o zaščiti slovenske manjšine demokratična, pravna in moralna odgovornost Italije ne samo do slovenske manjšine in italijanskih državljanov slovenskega rodu, ampak tudi do Evrope. Ukinitev finančnih sredstev v Furlaniji Julijski krajini za osnovne dejavnosti manjšine in izrednih prispevkov za dvojezično šolo v Špetru ter pogoji za ustanovitev Instituta za Slovence v Furlaniji Julijski krajini so tehten razlog za negotovost Slovencev v Italiji in za zaskrbljenost v Sloveniji. Vendar še vedno upamo, da bo Italija tudi na tem področju opravila zrelostni izpit resnične demokratičnosti tako države kot njene civilne družbe. Zadnja dogajanja v Senati Republike Italije takšno upanje opravičijejo.

To velja tudi za Avstrijo. Kljub vzponu svobodnjakov so se nekatere stvari obrnile na bolje. K temu je v veliki meri pripomogel skupen in enoten nastop slovenske manjšine. Koordinacijski odbor koroških Slovencev v svojih zahtevah za narodnostne pravice znova deluje kot združevalni dejavnik manjšine in je zato postal vsega upoštevanja vreden sogovornik v dialogu z oblastjo. Ustavno določilo v zvezi z 8. členom zvezne ustave Republike Avstrije, odločba avstrijskega ustavnega sodišča o uveljavitvi slovenskega jezika in ohranitev višine finančnih sredstev v Sosvetu, je mogoče ocenjevati kot pomemben dosežek slovenske manjšine v Avstriji v preteklem letu.

Tudi Slovenci na Madžarskem ste lani uresničili marsikaj, ker ste nastopali enotno. Za vse nas pomemben dogodek sta 10. obletnica časopisa Porabje in začetek oddajanja radia Monošter, katerega financiranje, to upravičeno pričakujemo, bo madžarska stran vendarle uredila. Pri skrbi za mlade rodove upamo, da bodo vaša prizadevanja pri madžarskih oblasteh za kvalitativne kriterije pri financiranju osnovnih šol s pretežno slovenskimi učenci obrodila sadove. Naša skupna želja je, da bomo letos poglobili čezmejno sodelovanje tudi z mejnim prehodom Verica-Čepinci in s prekategorizacijo mejnega prehoda Martinje-Gornji Senik.

Seveda imamo danes v mislih tudi številne slovenske jezikovno-kulturne skupnosti širom po svetu, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, drugod po Evropi, v Južni in Severni Ameriki, Avstraliji in še kje. Naj danes posebej omenim Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem, ki vzorno skrbi za enotno in usklajeno delovanje vseh društev ter za njihov skupen nastop pred hrvaškimi in slovenskimi ustanovami in državnimi organi. Kulturno izobraževalna dejavnost društev se globoko prepleta z uspešnim gospodarskim sodelovanjem z obmejnimi občinami in odraža bistvo - povezovanje in združevanje med ljudmi in narodi. Cenimo vaša prizadevanja za izboljšanje vašega položaja na Hrvaškem in Slovenija vas bo pri tem vsestransko podpirala.

Državni organi v Sloveniji se dobro zavedamo gospodarskih težav in finančnih problemov, ki tarejo Slovence v sosednjih državah, kakor tudi odgovornosti matične domovine, da vam pomaga pri vaših temeljnih dejavnostih. Vendar je to najprej ena temeljnih dolžnosti držav, v katerih živite. Tudi zato bo treba nadaljevati dialog in skupaj poiskati ustrezne rešitve za pravice, ki vam gredo. Demokratični dialog je pot, ki vodi do takšnih rešitev. Temeljni pogoj za uspešen dialog pa so dobri, spoštljivi in plodni odnosi med državami. Slovenija si bo prizadevala, da tako bo.

Spoštovani, še enkrat vas prisrčno pozdravljam z zahvalo, da z vašim delom ohranjate vpliv slovenske kulture na tleh, na katerih živite, in ki jim je sooblikovala današnjo duhovno podobo, in vam čestitam ob skupnem prazniku slovenske kulture.


 

arhivska stran