REALNI SVET SVOBODE JE SVET ČLOVEKOVIH PRAVIC
Govor predsednika republike na 33. mednarodnem srečanju pisateljev

Bled, 4. maj 2000



Spoštovane gospe in gospodje,
Vesel sem, da se po letu dni spet srečam z Vami.

Vaši blejski pogovori prinašajo v slovenski in svetovni duhovni prostor zmeraj nove poglede. Opominjajo nas in odstirajo zaveso, s katero nam bremena vsakdanjosti zapirajo pogled s točke, na katero nas postavlja življenje.

Svet idej o človeku, družbi, državi, svetovni skupnosti in drznih zamisli o boljšem svetu in življenju je živ, od kar se človek zaveda svojega bivanja. In pokopališča so resda poseljena tudi z vizionarji, ki so skušali videti dlje od okoliščin, v katere so bili postavljeni. Res je tudi, da so bili mnogi ljudje ob življenje, ker so določene vrste vizionarji dobili preveliko moč in jo za prevlado svoje ideje zlorabili proti drugače mislečim. A to ne pomeni, da človek in človeštvo zmoreta dostojno življenje brez vizij in vizionarjev. Vendar je svet idej, tudi tistih, ki segajo tja do obzorja, človeku prijazen svet samo tedaj, ko je hkrati svet realne svobode, dialoga, strpnosti, medsebojnega spoštovanja, sožitja različnosti, stalnega nadzora svobodnega duha nad oblastjo, nad politiko.

Realni svet svobode je svet človekovih pravic, ki postaja zmeraj bolj prostran in tudi prepleten. Kaj pomeni človeku pravica, da pove, kar misli, če je prikrajšan za dobro šolo, če ne more priti do dela in s tem do pravice, da je odgovoren zase in za svoje otroke, kakšna svoboda je to, če se v imenu naroda in države človeku jemljejo njegove temeljne pravice, celo pravica do življenja. Toda tako še zmeraj je marsikje po svetu.

Svet, ki že živi v globalni ekonomiji, še ni svet univerzalnih vrednot, vsem danih enakih temeljnih človekovih pravic. Je še vedno svet delitev na revne in bogate, je svet delitev na ljudi visoke informacijske tehnologije in na tiste, ki so jim okoliščine določile, da bodo živeli kot nekoč, ko je bil svet še drugačen, zaprt v manjše kroge, ki se niso znali sporazumeti med seboj. Opominjajo nas Kosovo, Čečenija, Kurdi in Tibet, prikrajšani za pravico, da živijo na sebi lastni način, od lakote umirajoči deli Afrike. To so samo najbolj vidne prispodobe za mnoge svetove, na katere je še vedno razdeljen današnji svet.

Svet globalne ekonomije je v svojem hitrem tehnološkem in gospodarskem razvoju postavljen pred izbiro: nove delitve ali vsem prijazni in za vse enaki svet individualnih in nacionalnih identitet, svet miru in blaginje za vse, ki pa ne bo prišel sam od sebe, zgolj z nezadržnim gospodarskim in tehničnim razvojem.

Kritični premislek o svetu, ki z velikimi koraki vstopa v naše življenje in vzpostavlja nova razmerja med narodi in ljudmi in ste mu vi naklonili tudi del letošnjih blejskih premišljanj, je zato premislek o prihodnosti človeštva. Bodo še vojne ali bo mir, bodo eni še umirali od lakote in drugi živeli v izobilju, bomo vsi enakopravni v svoji različnosti ali bodo eni vladali nad drugimi, bodo vsem dostopne pridobitve informacijske dobe ali bodo eni izključeni in marginalizirani, to so dileme naše skupne prihodnosti. Zaradi skupnega dobrega vseh ljudi Vam želim, da bi Vaša premišljanja o njih segla tudi do vseh, ki s svojimi dejanji določajo prihodnost.

Dobrodošli v Sloveniji in lep večer Vam želim.