Javni nastopi

MOŽNOSTI GOSPODARSKEGA SODELOVANJA MED SLOVENIJO IN JORDANIJO SO VELIKE
Govor predsednika Kučana na srečanju z gospodarstveniki ob uradnem obiksu v Hašemitski kraljevini Jordaniji

Akaba (Jordanija), 27. februar 2002

Predsednik republike Milan Kučan s soprogo Štefko je na povabilo jordanskega kralja Abdullaha bin Al-Huseina na državnem obisku v Hašemitski kraljevini Jordaniji. Gre za prvi uradni obisk Predsednika Republike Slovenije v arabski državi.

Predsednik republike se je v času obiska srečal z gostiteljem kraljem Abdullahom bin Al-Huseinom, jordanskim predsednikom vlade Alijem Abulom Raghebom, sodeloval je na poslovni konferenci, ki jo organizira Aqaba Special Economic Zone. Predsednik Kučan je udeležence konference nagovoril.



Spoštovani minister za turizem, antikvintete in informiranje dr. Taleb Al Rifai, spoštovani predsednik Federacije jordanskih gospodarskih zbornic g. Haider Murad, spoštovani predsednik uprave Specialne ekonomske cone Aqaba g. Akel Beltaji, cenjene gospe in gospodje,

V čast mi je nastopiti pred vami in vam spregovoriti o moji državi Republiki Sloveniji. Samostojna neodvisna država je postala pred desetimi leti. Prvič v dolgi in težki zgodovini slovenskega naroda. Nič nam ni bilo podarjenega, ničesar nismo dosegli na račun drugih. Nikomur nismo odrekali njegovih pravic, ne v nekdanji Jugoslaviji ne nikjer drugje. Vedeli pa smo, kaj hočemo in smo za to trdo delali in se borili. Kaj nas je čakalo? Morali smo izgraditi državo z vsemi institucijami. Pahnjeni smo bili v vojno, odpravljali smo njene posledice, pogajali smo se za mir, pridobiti smo morali mednarodno priznanje, nadomestiti izgubo jugoslovanskega trga, stabilizirati smo morali gospodarstvo, razviti gospodarski sistem s svobodnim trgom, modernizirati strukturo gospodarstva, uveljaviti privatno lastnino, poiskati model socialno tržne države, vpeljati in varovati trdnost domače valute.

Danes je Slovenija stabilna in demokratična država. Je v prvi vrsti kandidatk za vstop v Evropsko unijo in v NATO. Pričakujemo, da bomo končali pogajanja z EU pred koncem leta 2002 in da bomo jeseni povabljeni v NATO. Srednjeevropska Slovenija, ki pozna značilnosti trgov, miselnosti in jezike v jugovzhodnih državah Evrope, je tudi po razpadu jugoslovanske federacije tam ohranila poslovne in človeške vezi. Sedaj ponovno uspešno osvaja jugoslovansko tržišče, je izvoznik stabilnosti v jugovzhodno Evropo in most do nje. Slovenija ima aktivno vlogo v mirovnem procesu na Balkanu, sodeluje v gospodarski obnovi in postopni integraciji Balkana v EU. V Paktu stabilnosti za JV Evropo je Slovenija eden največjih investitorjev in donatorjev. Slovenija je dala pobudo za formiranje regionalnega sklada za jugovzhodno Evropo, lani je ustanovila Regionalni center za razvoj financ.

Tuji investitorji imajo v Sloveniji nacionalni tretma, omogočen je transfer dobička, davek na dobiček je v Sloveniji med najnižjimi v Evropi. Slovenija ima visok rating kreditnega tveganja – je v skupini A – in je za tuje investitorje varna dežela. Vlada RS ima poseben program za vzpodbujanje tujih naložb v Sloveniji. Povečujejo se investicije slovenskih podjetij v državah v tranziciji in v državah nekdanje Jugoslavije. Slovenska podjetja so lahko dober poslovni partner podjetjem iz Jordanije, ki bi se odločila za proizvodnjo in distribucijo na območju vzhodne in jugovzhodne Evrope.

Realni sektor v Sloveniji je praktično privatiziran. Sedaj se privatizirajo banke, zavarovalnice in telekomunikacije. V preteklih petih letih je Slovenija dosegla povprečno 4,4 odstotno gospodarsko rast. Skupaj s Poljsko in Madžarsko je na čelu gospodarske rasti 27 evropskih držav v tranziciji. Euromoney, ki ocenjuje deželno tveganje 185-ih držav uvršča Slovenijo na 33. mesto. Slovenija uspešno zmanjšuje zaostanek bruto domačega proizvoda na prebivalca po kupni moči za povprečjem EU, zdaj dosega 73% tega področja. Že leta 1997 je prehitela Grčijo, močno se je že približala tudi Portugalski.

Po kazalcih človekovega razvoja v poročilih Združenih narodov o človekovem razvoju je Slovenija med 175 državami na 28. mestu, 30% prebivalstva uporablja internet, 70% študentov ima svoje osebne računalnike, na 2 milijona prebivalcev imamo 1.600.000 mobilnih telefonov. To je le nekaj podatkov. Več bo o tem povedal predsednik Gospodarske zbornice g. Čuk.

Dodam naj le še to, da Slovenija ima mednarodna podjetja, tudi prva globalna podjetja. Podjetja, v katerih je domači in tuji kapital, so med najboljšimi podjetji v Sloveniji. Slovenska podjetja kupujejo in gradijo proizvodne obrate tudi v tujini, na posameznih trgih imajo za določene proizvode relativno visoke tržne deleže, npr. v farmaciji, beli tehniki, itd. Podjetniška prodornost je marsikje dvignila raven gospodarskega sodelovanja na raven političnega sodelovanja med državami. Žal moram reči, da v odnosih Slovenije s cenjeno Hašemitsko kraljevino Jordanijo gospodarsko sodelovanje močno zaostaja za dobro razvitimi političnimi odnosi. O tem sva govorila tudi s spoštovanim kraljem Abdullahom II. Jordanija zavzema šele četrto mesto po vrednosti slovenskega izvoza v države bližnjega vzhoda in šesto mesto po vrednosti uvoza iz držav te regije. Slovenska podjetja uporabljajo Jordanijo tudi kot posrednico pri izvozu v Irak, zlasti prek programa Združenih narodov Nafta za hrano ali prek jordanskih posrednikov. Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo bo naša država prevzela vse sporazume iz področja gospodarstva, ki sta jih sklenili Jordanija in Evropska unija (Kooperacijski sporazum in Euro-Mediteranski sporazum, ko slednji stopi v veljavo).

Možnosti za okrepitev gospodarskega sodelovanja je veliko. Slovenija je za jordanska podjetja dobra priložnost za prodor na trge jugovzhodne Evrope, Jordanija pa je s članstvom v tukajšnjih regionalnih asociacijah dobra priložnost za slovenska podjetja pri njihovem prodoru na trge drugih arabskih in severno afriških držav. Slovensko pristanišče Luka Koper ima veliko prednosti za tranzit jordanskega blaga, veliko je odprtih možnosti za sodelovanje med Luko Koper in vašim pristaniščem Aqaba, ki ima od leta 2001 status posebne ekonomske cone. Zato sem posebej vesel predloga o sodelovanju med mestoma Aqaba in Koper, o katerem je pravkar govoril direktor Specialne ekonomske cone g. Akel Beltaji. Večjo pozornost bi mogli nameniti tudi razvoju višjih oblik sodelovanja, kot so prenos znanja, tehnologije, koprodukcije, skupni nastopi na tretjih trgih, itd. Možnosti so, le izrabiti jih moramo. Rad bi se ob tej priložnosti posebej zahvalil gospodu Haiderju Muradu, ki je bil pionir razvijanja gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo.

O tem, da Slovenija ni samo uspešna država s prodornimi podjetji, ampak tudi lepa in privlačna dežela za turiste, vas bo – vsaj upam tako – prepričala kratka video projekcija o Sloveniji. Memorandum o sodelovanju na področju turizma sta podpisala jordanski minister za turizem in slovenski minister že ob koncu leta 2000.

Na koncu želim izraziti zahvalo vodstvu Specialne ekonomske cone v Aqabi za organizacijo današnjega srečanja in za izraženo gostoljubje z željo, da bi v globalnem svetu ob začetku tretjega tisočletja našla svojo skupno pot sodelovanja tudi jordanska in slovenska podjetja.


 

arhivska stran