Govor

ZMOGLI STE VIDETI V PRIHAJAJOČI ČAS
Govor predsednika Milana Kučana na sprejemu za predstavnike slovenskega gospodarstva ob začetku novega poslovnega leta, ki je hkrati tudi 10 letnica slovenske samostojnosti.

Brdo pri Kranju, 5. februar 2001

Foto: BOBO "Dobri makroekonomski kazalci, gospodarska rast in razvoj ne nastajajo kar sami od sebe in niso povsem samoumevno dobri. Dobri so predvsem zato, ker so svojevrsten skupek dobrih poslovnih rezultatov uspešnih slovenskih podjetij. S tem nocojšnjim sprejemom sem želel ustvariti priložnost, da se vam iskreno zahvalim, ker ste znali in zmogli voditi in krmariti slovenska podjetja po razburkanem morju prelomnega in zelo zahtevnega razvojnega obdobja Slovenije, razpetega med čeri starega in izzive novega časa. Ti niso bili za podjetja nič manj zahtevni, kot so bili za slovensko državo in družbo", je med drugim poudaril predsednik Kučan na današnjem sprejemu za predstavnike slovenskega gospodarstva. Predsednik Kučan je izrazil zahvalo, da pri preurejanju podjetij v sodobne tržne gospodarske enote in iskanju izhodov iz težav niso najprej posegli po formuli, ki so jo dostikrat vsiljevali iz tujine in odpuščali delavce ter jih tako prepuščali negotovi eksistenčni usodi. Kjer je prihajalo do tega, je bil to skoraj vedno ukrep skrajne nuje, je dejal predsednik Kučan ter izpostavil tudi pomen znanja za uspešen razvoj Slovenije, kajti tako se bo po mnenju predsednika Kučana krepila miselnost, da mora biti slovenska ambicija in prednost visoka kakovost vsega dela, ustvarjanja, izdelkov in storitev.
"Nista pomembni velikost in količina, pomembna je odličnost", je na koncu dejal predsednik Kučan ter dodal, da se večina slovenskih menedžerjev tega zaveda in s to miselnostjo vodi podjetja.

Spoštovane gospe in gospodje, cenjeni generalni direktorji in predsedniki uprav,

nekaj mojih znancev med vami me je ob povabilu na nocojšnji sprejem spraševalo, kaj se je zgodilo, da se je ob vseh različnih novoletnih sprejemih na državni ravni dogodil tudi sprejem za vas.

Nič posebnega se ni zgodilo prav ta hip. Se je pa zgodilo zelo veliko v preteklih letih. In je čas okoli novega leta najprimernejši tudi za zahvalo za vaš prispevek k uspešnosti teh za nas Slovence tako pomembnih desetih let. Ob koncu leta, ki se je izteklo, smo se z dolžnim spoštovanjem spomnili desetletnice plebiscita za samostojno Slovenijo, letos junija bomo slavnostno proslavili deset let uspešnega življenja samostojne, neodvisne države Slovenije. Ko so se in se bodo ob obeh priložnostih seštevale in preštevale - po že ustaljeni navadi - zasluge posameznikov in političnih strank za osamosvojitev Slovenije in za njen vstop v mednarodno skupnost, bodo na drugi strani, vsaj upam tako, šteli nekaj tudi izmerljivi rezultati trde, a vendarle uspešne slovenske tranzicije. Med temi so, predvsem zaradi mednarodnih primerjav, še vedno najzgovornejši gospodarski kazalci, predvsem gibanje bruto domačega proizvoda, njegova rast in njegova vrednost na prebivalca, s katerim dosega Slovenija zdaj 71% povprečja Evropske unije.

Kaj hočem povedati? Zgolj to, da dobri makroekonomski kazalci, gospodarska rast in razvoj ne nastajajo kar sami od sebe in da niso povsem samoumevno dobri. Dobri so predvsem zato, ker so svojevrsten skupek dobrih poslovnih rezultatov uspešnih slovenskih podjetij. S tem nocojšnjim sprejemom sem želel ustvariti priložnost, da se vam iskreno zahvalim, ker ste znali in zmogli voditi in krmariti slovenska podjetja po razburkanem morju prelomnega in zelo zahtevnega razvojnega obdobja Slovenije, razpetega med čeri starega in izzive novega časa. Ti niso bili za podjetja nič manj zahtevni, kot so bili za slovensko državo in družbo. Še več, med vami, kapitani slovenskega gospodarstva, vas je veliko takih, ki ste že v 80-tih letih razumeli znamenja novega časa in je zato tudi slovenska država lažje iskala pot v prihodnost, saj je imela kljub nalogi, da se usposobi za samostojno državno življenje, boljše izhodiščne pogoje, tudi gospodarske, kot druge tranzicijske države. Dejstvo je, da je bila tudi zaradi tega Slovenija bolje pripravljena na soočenje z izzivi, ki jih je prinesel čas osamosvajanja in tranzicije. Za marsikak današnji dober rezultat se kaže zahvaliti tistim med vami, ki ste zmogli videti v prihajajoči čas in ste znali izpeljati projekte, ki so odpirali in utirali pot novemu času.

Tudi zaradi vas je bila tranzicija v Sloveniji manj boleča kot v drugih srednje in vzhodno evropskih državah. Mnoge socialne in politične napetosti, do katerih je prihajalo in še prihaja zaradi prerazporejanja dohodka, bogastva in moči, v Sloveniji niso tako izrazite in usodne, ne povzročajo prevelike socialne izključenosti posameznih, zlasti delavskih slojev, in ne povzročajo najhujših socialnih konfliktov. Kako zelo zahtevno je bilo to obdobje, veste najbolje vi sami. Sam pa bi se vam rad zahvalil, da pri preurejanju vaših podjetij v sodobne tržne gospodarske enote in iskanju izhodov iz težav niste najprej posegli po formuli, ki so jo dostikrat vsiljevali iz tujine in odpuščali delavce ter jih tako prepuščali negotovi eksistenčni usodi. Kjer je prihajalo do tega, je bil to skoraj vedno ukrep skrajne nuje. Tako prevladujoče ravnanje kaže, da ste ohranili spoštovanje tudi do delavčevega dela, ki je v preteklosti večini nekdanjih slovenskih podjetij dajalo podobo in razvojni zagon. Kaže tudi na to, da ste dovolj skrbno pazili, da socialna cena tranzicije ni bila previsoka. Tako je Slovenija ohranila podobo socialne države, kot si jo je opredelila v ustavi. Vendar tudi v prihodnje potrebujemo predvsem trajno gospodarsko rast, saj zgolj takšna rast omogoča izboljšanje življenjske ravni in kvalitete življenja ter reševanje drugih gospodarskih in socialnih zagat, ki so pred državo in družbo.

Tranzicija naj bi bila tudi priložnost za razvojno prenovo gospodarstva. Ta proces se je pričel že v 80-tih letih. Takrat predvsem s poudarkom na tehnološkem prestrukturiranju, da bi posamezne proizvodnje imele višjo tehnološko raven, z njo več možnosti za ustvarjanje nove vrednosti ter s tem podjetja večjo konkurenčnost na tujih trgih. Skoraj sočasno so bila slovenska podjetja, predvsem v industriji, soočena z lastninskim preoblikovanjem, zelo zahtevno pravno, ekonomsko in socialno operacijo ter potegnjena v vrtinec vse intenzivnejše svetovne globalizacije. Ne gre pozabiti, da se je to dogajalo v razmerah in v času, ko so slovenska podjetja izgubljala tradicionalna tržišča v nekdanji skupni državi in na prostoru nekdanje Sovjetske zveze. Edina možnost so bila zahtevna zahodna tržišča. Tam se je bil trdi neizprosni boj za preživetje. Nekatera nekoč močna slovenska podjetja je prepih odnesel, druga so preživela in ojeklenela v neizprosni konkurenci. Nastala so tudi nova zdrava in ambiciozna podjetja. Težko se je bilo sprijazniti in navaditi, da se v odprtem tržnem gospodarstvu podjetja rojevajo in izginjajo, da je to neprestan in neprekinjen razvojni proces. Preveč smo bili navezani na to, kar smo imeli, preveč je bilo v teh podjetjih vloženega skupnega dela, bilo je veliko emocij in nacionalnega ponosa. A od tega se živeti ne da. Drugo je seveda vprašanje, na katero bo prej ali slej potrebno odgovoriti, ali je bilo res nujno, da so prav vsa podjetja, ki so končala s stečaji, morala končati tako, ker je bilo to ekonomsko neizbežno, ali pa sta marsikje uničenju botrovala ideološka zamejenost in politični interes.

Kakorkoli že, predvsem podjetja v realnem sektorju, in vi, ki ta podjetja vodite, ste resnico o tem, "da ni nič trajnega, razen sprememb", dovolj zgodaj dojeli. Dojeli, da "če se ne razvijaš, stagniraš".

Ob bližajočem se vstopu Slovenije v Evropsko unijo želim verjeti, da je to spoznanje vgrajeno tudi v delovanje drugih slovenskih podjetij, da je vgrajeno tudi v infrastrukturna podjetja in v slovenski finančni sektor. Uveljavljanje standardov notranjega trga Evropske unije terja tudi od finančnega in ne zgolj od realnega sektorja hitrejše in učinkovitejše konkurenčno usposabljanje. Tako, da bodo slovenske banke lahko med ključnimi dejavniki izpeljave slovenske gospodarske strategije ob vstopanju Slovenije v Evropsko unijo in kasneje njene uveljavitve znotraj Unije. Tako, da bodo s takšno svojo vlogo sposobne uveljavljati slovenski nacionalni interes ter hkrati poskrbeti za svoje lastno preživetje in razvoj. Morda je zdaj najbolj pravi čas za sodelovanje vlade z Banko Slovenije in poslovnimi bankami, da bi bila privatizacija obeh državnih bank uspešna in da bi prispevala k uresničevanju nacionalnih interesov. In da bodo k sodelovanju povabljene tudi slovenske zavarovalnice, borza in razvojno prodorna slovenska podjetja, ki nastopajo na svetovnih trgih in potrebujejo podporo finančnih tokov.

Želim verjeti, da se podjetniški duh in evropski standardi vnašajo tudi v podjetja gospodarske infrastrukture in v t.i. paradržavna podjetja oz. institucije. Da bi bile le te resnično v funkciji hitrejšega in kakovostnega razvoja slovenskih podjetij in gospodarstva. Enako tudi ministrstva in Vlada RS, ki naj bi peljala državo v informacijsko družbo in podjetjem ustvarjala enake splošne pogoje gospodarjenja, od tam naprej pa jim puščala vso podjetniško svobodo za udejanjanje njihove lastne inovativnosti in tržne prodornosti. Verjamem, da bo tudi slovenska diplomacija vse bolj postajala tisto, kar mi vi gospodarstveniki ob različnih priložnostih večkrat rečete - da naj bodo slovenski ambasadorji v svetu predvsem ambasadorji slovenskega gospodarstva.

Spoštovani, ob razglasitvi slovenske samostojnosti sem, zavedajoč se trde resničnosti, ki je bila pred nami, dejal: "danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan". Še zmeraj potrebujemo sanje, je pa čas, da se opremo na znanje. Zato ob vseh možnih priložnostih poudarjam pomen znanja za uspešen razvoj Slovenije. Samo tako se bo v podjetjih krepila miselnost, da mora biti naša ambicija in prednost visoka kakovost vsega našega dela, ustvarjanja, naših izdelkov in storitev. To bo krepilo dinamično konkurenčno prednost naših podjetij, s katerimi se bo Slovenija umeščala med gibčne in prodorne države. Nista pomembni velikost in količina, pomembna je odličnost. Da bo Slovenija država, ki bo ob svoji vsestranski odprtosti imela veliko lastnih "laboratorijev idej", ki bodo temeljile na visoki stopnji znanja in sposobnosti proizvajati nova znanja.

Slovenija postaja informacijska družba: 30% prebivalstva uporablja internet, približno 80% študentov ima svoj lasten PC, več kot polovica ljudi že ima mobilni telefon, dobili smo tudi Ministrstvo za informacijsko družbo. Vendar informacijska tehnologija ni sama sebi namen. Bila naj bi v funkciji večje kakovosti življenja. Uspešna podjetja in uspešna država so predvsem ljudje. Zato mi dovolite, da se ob koncu tega svojega nagovora posebej zahvalim tistim med vami, ki znate iskati optimalno ravnovesje med interesi dela in interesi kapitala, ki se zavedate, da brez zadovoljnih, visoko motiviranih in zato ustvarjalnih ljudi tudi dobička ni. Tudi ni obetavne države, če državljani ne občutijo socialne varnosti in perspektive za svoje delo, družino in soustvarjanje razvojnih možnosti in priložnosti. Samo socialno povezana, solidarna in humana družba, z nizko stopnjo socialne izključenosti, je dovolj trdna, da se lahko sooči z izzivi in pastmi globalizacije in neizprosne konkurenčnosti. Velika večina slovenskih menadžerjev se tega zaveda in s to miselnostjo vodi slovenska podjetja. Želim, da bi takšni ostali tudi v trdem soočanju s tujim kapitalom, ki vse bolj prihaja tudi v Slovenijo in se spogleduje z najboljšimi slovenskimi podjetji.

Želim vam zadovoljno poslovno leto, uspešnega boste naredili sami. V to sem trdno prepričan. Pa tudi računam na vas.

Prijeten večer in druženje vam želim.