Javni nastopi

SVET POTREBUJE UČINKOVITE MEDNARODNE POLITIČNE ASOCIACIJE Z USTREZNIMI MEHANIZMI
47. zasedanje združenja atlantskega zavezništva

Bled, 4. oktober 2001

"Združenje atlantskega zavezništva ima pomembno vlogo pri povezovanju civilnodružbenih ustanov tako v državah članicah, kot tudi v državah kandidatkah in partnericah, ki promovirajo demokratično družbo, utemeljeno na vrednotah pravne države, vladavine človekovih pravic in socialne pravičnosti. NATO, ki je svoj čas predstavljal predvsem simbol vojaške sile, se spreminja v simbol varnosti in razumevanja pridobitev demokratičnega razvoja in s tem v del globalne varnosti," je med drugim poudaril predsednik Kučan v svojem nagovoru udeležencem 47. zasedanje združenja atlantskega zavezništva.



Foto: BOBO

Spoštovani namestnik generalnega sekretarja NATA gospod Rizzo,
ministri iz držav kandidatk za članstvo v NATU,
predsednik Združenja gospod Alan Lee Williams,
spoštovane gospe in gospodje,

najprej bi želel vsem udeležencem Združenja atlantskega zavezništva izreči iskreno dobrodošlico in prijetno bivanje v Sloveniji. Vaše vsakoletno srečanje predstavlja ugleden in vpliven mednarodni dogodek. Izbira Slovenije za letošnje srečanje Združenja nas je razveselila. Je za nas močna nova vzpodbuda za samozavestno in odgovorno sodelovanje v projektih severnoatlantskega zavezništva.

Tokratno zasedanje poteka v izjemnih mednarodnih okoliščinah. Te zahtevajo odgovornost in streznitev. Nedavni črni torek v New Yorku in Washingtonu je pretresel svet. Bili smo šokirani nad tem brezumnim zločinskim dejanjem. Verjamem, da se mi boste pridružili v spoštljivi misli na vse nedolžne žrtve in da boste z menoj delili tudi tokrat izrečeno globoko sožalje ameriškemu ljudstvu in njegovemu vodstvu.

V tem tragičnem času je nujna iskrena človeška, politična in funkcionalna solidarnost z ZDA in njenimi državljani. Ta mora biti izražena tudi s konkretnimi sredstvi in dejanji v dogovorjenih skupnih aktivnostih.

Povsem jasno mora biti naše stališče, da na terorizem ne pristajamo. Da ga ne le obsojamo, ampak, da se mu bomo uprli. Uprli se bomo premišljeno in odločno. Zato, da ne bo v družbi zavladalo stopnjevano in nenadzorovano nasilje. To bi ogrozilo temeljne vrednote in načela, ki jih je človeštvo razvijalo in uveljavljalo skozi svojo zgodovino kot merila skupnega življenja ljudi za to, da bi bilo sploh mogoče strpno življenje v človeški družbi in njen razvoj.

Ne dvomim, da vsi to teroristično dejanje razumemo kot dejanje zoper demokracijo. Boj zoper terorizem zato razumemo kot boj za demokracijo, za svobodo posameznika, njegovo dostojanstvo, pravice, za njegovo varnost. Sredstva, ki jih učinkovitost boja s tem zlom zahteva, morajo krepiti demokracijo, varovati svobodo posameznika in narodov ter vladavino prava za vse ljudi. Uporabljena morajo biti zoper storilce in organizatorje terorističnih dejanj, zoper režime, politične in idejne skupine, ki terorizem podpirajo ali so njegovi iniciatorji. Boj s terorizmom ni boj s civilizacijami, kulturami in narodi ali boj med njimi, ampak je boj za kulturo tega sveta, boj za vrednote, ki naj v njem prevladajo. Storili bomo vse, da naročniki, storilci in organizatorji teh dejanj pridejo pred sodnike. Na razpolago dajemo ustrezna sredstva, s katerimi razpolagamo, vzpostavljamo in krepimo potrebno koordinacijo med pristojnimi službami ter zagotavljamo potrebno izmenjavo informacij. Boj z mednarodnim terorizmom zahteva enotno in usklajeno delovanje in ukrepanje demokratičnih držav. Terorizem mora čutiti, da stoji pred neprebojnim zidom nasprotovanja, da ni države, ki bi ga dovoljevala, omogočala, prikrivala, spodbujala, uporabljala ali zlorabljala. Takšna široka koalicija je mogoča, ker v sodobnem svetu, ki je sicer raznolik, vse civilizacije, vse kulture in religije spoštujejo dostojanstvo človeka in njegovo življenje. Ubijanje, posebej ubijanje nedolžnih ljudi, je po vsem svetu stranpot. Odločna skupna dejanja in naša pozornost mora veljati tistim skupinam in posameznikom, ki po vsem svetu brutalno kršijo ta načela in vnašajo v naš človeški svet kaos, morijo in brezumje. Boj s terorizmom je boj za takšen svet, v katerem bo več miru, svobode, solidarnosti, varnosti za vsakega človeka in za vse narode, več socialne pravičnosti in čedalje manj prostora za nasilje. Ni nobenega dvoma, kje in kakšna je v tem boju pozicija Slovenije.

Verjamem, da so zdaj naša premišljanja osredotočena na vprašanje, kako se učinkovito upreti mednarodnemu terorizmu in zaustaviti njegov brezumni uničevalni pohod. Ne dvomim pa tudi v naše skupno prepričanje, kljub urgentnosti te naše skupne naloge, da se bomo s tem zlom morali soočiti tudi na daljši rok, da zgolj boj zoper terorizem ni dovolj. Je tudi izraz vrste protislovij sodobnega sveta in pojav, ki bremeni vse družbe. Nujno je tudi odpravljanje socialnih, političnih in drugih korenin tega zla, tistih protislovij, na katerih nastaja humus, ki ga izkoriščajo in s katerim manipulirajo organizatorji terorističnih dejanj. Vedeti moramo tudi to, da je človeška socialna in politična patologija marsikje izrabila to protislovje in ubijanje nedolžnih ljudi spremenila v donosen posel, ki daje delu mednarodnega terorizma sebi lastno notranjo dinamiko. Temu se je treba odločno upreti.

Mednarodni terorizem je pojav globalnega sveta. Tudi spopad z njim, kot mnogi drugi sodobni fenomeni (ekološki in politični), nas prepričuje, da globalni svet zahteva globalno odgovornost, ki se prične z odgovornostjo vsake države. Enako, kot zahteva tudi globalno upravljanje. Ogrožena je demokracija. Krizo demokracije je v svetu, kakršen je, po moji sodbi mogoče preseči samo, če se vzpostavi kot globalna demokracija, torej z demokratizacijo procesa globalizacije.
Vzpostaviti je potrebno novo globalno politično ravnotežje. Zdaj je to še bolj jasno, kot je bilo to ob koncu bipolarnega sveta. Političnih kriznih žarišč ni mogoče getoizirati. V vsakem je navzoča latentna možnost, da preraste v globalno politično krizo večjih ali manjših razsežij in krutosti. To velja tudi za krizo v jugovzhodni Evropi. Ta je zdaj že dolgo evropsko, svetovno, ne več zgolj regionalno vprašanje.

Svet potrebuje učinkovite mednarodne politične asociacije z ustreznimi mehanizmi. To je razlog več za kritične premisleke o prihodnosti OZN in o njihovih korenitih reformah. Pa tudi za razmisleke o nujnosti in podobi integrirane, demokratične in nedeljene Evrope. Naša celina mora biti sposobna prevzeti vlogo enega temeljnih dejavnikov miru, blaginje, solidarnosti in stabilnosti v globalnem svetu. Severnoatlantsko zavezništvo je nedvomno poklicano za hrbtenico miru in varnosti, ki jamči varovanje demokracije v taki Evropi in jo usposablja za takšno vlogo v svetu. Zato je njegova širitev in prilagajanje novim razmeram v svetu v najglobljem interesu samega zavezništva, Evrope pa tudi svetovnega miru in varnosti.

Slovenija želi biti še bolj prepoznana kot del take Evrope in zanjo prevzeti svoj del odgovornosti. Zato je trdno odločena izpolnjevati zahtevana merila za vstop v NATO. Ne zapiramo si oči pred lastnimi slabostmi. Zavedamo se, da so potrebni napori, trdo delo, in tudi večja finančna sredstva za obrambo. Vemo pa tudi, da so stvari, ki jim ni mogoče določiti cene v denarju. Vrednote demokracije in etična načela zahtevajo drugačna merila. Prepričani smo, da bodo strateške posebnosti, ki so Sloveniji dane, ob izpolnitvi teh pogojev veliko bolj valorizirane v NATO, čeprav so prepoznane že zdaj, ko je Slovenija aktivna članica Partnerstva za mir.

V Sloveniji že nekaj časa poteka živahna razprava v zvezi s širitvijo NATA in njegovo razširitvijo tudi na Slovenijo. Je predvsem razumljiva in legitimna, saj gre za zgodovinske odločitve, ki zahtevajo temeljit razmislek in odprto razpravo. V njej je potrebno pojasniti vlogo NATO v spremenjenem svetu in preseči zgodovinske obremenitve, podedovane iz nekdanjega bipolarnega, ideološko in politično razdeljenega sveta. To bo prava razprava, priložnost za ustvarjanje naklonjeno opredeljenega javnega mnenja in ne zgolj čustvena ali pragmatična delitev na podpornike in nasprotnike včlanitve. Zagotovo bodo tragični dogodki v ZDA v to razpravo vnesli večjo ozaveščenost državljanov o pomenu varnosti za dobrobit in nadaljnji razvoj naše države in sveta v katerem živimo ter o pomenu, ki ga za njegovo varnost ima varnostni sistem NATO.

Združenje atlantskega zavezništva ima pomembno vlogo pri povezovanju civilnodružbenih ustanov tako v državah članicah, kot tudi v državah kandidatkah in partnericah, ki promovirajo demokratično družbo, utemeljeno na vrednotah pravne države, vladavine človekovih pravic in socialne pravičnosti. NATO, ki je svoj čas predstavljal predvsem simbol vojaške sile, se spreminja v simbol varnosti in razumevanja pridobitev demokratičnega razvoja in s tem v del globalne varnosti.

Prepričan sem, da je prišel ob protiterorističnem zavezništvu držav čas tudi za globalno protiteroristično demokratično civilno gibanje, gibanje za boljši svet, ki se bo znal premišljeno soočiti z vsemi globalnimi vprašanji. Da ne bo nanje le opozarjalo, ne le protestiralo, ampak iskalo rešitve in z njimi pomagalo pri upravljanju sveta. V tem vidim tudi pomembno vlogo nacionalnih atlantskih svetov in združenj. Želim vam uspešno delo pri letošnjem zasedanju vašega združenja v Sloveniji, tukaj na Bledu.


 

arhivska stran