Javni nastopi

EVROATLANTSKO ZAVEZNIŠTVO RAZUMEM KOT ODPRTO POLITIČNO, VARNOSTNO IN TUDI VREDNOSTNO SKUPNOST
Vrh Nato
Skupna tiskovna konferenca predsednika republike Milana Kučana in predsednika vlade dr. Janeza Drnovška

Praga (Češka), 21. november 2002


VRHUNSKO SREČANJE ZVEZE NATO V PRAGI
Skupna tiskovna konferenca predsednika Kučana in premiera Drnovška
Izjava PRS in odgovori na vprašanja
Praga, 21. november 2002

Spoštovani gospe in gospodje, danes je za Slovenijo, za Evropo in tudi za svet velik dan. Zadovoljen sem, da je Slovenija dobila povabilo. Rad bi se najprej zahvalil vsem tistim, ki so doma in posebej tudi v svetu pomagali in razumeli Slovenijo, da je lahko izpolnila pogoje, ki so potrebni za včlanitev v evroatlantsko zavezništvo. Računam na to pomoč in sodelovanje tudi v prihodnje in tudi v procesu ratifikacije pristopnega protokola.

Današnje vabilo Sloveniji, da se pridruži evroatlantskemu zavezništvu je dobro sporočilo za slovensko državo in slovenske državljane. Je zaželena priložnost, da se Slovenija trdno umesti v sistem kolektivne evroatlantske varnosti, ki je že doslej s svojimi intervencami v prostoru nekdanje Jugoslavije pomagala krepiti njen miren in varen položaj.

Povabilo je tudi priložnost, da z našim aktivnim sodelovanjem preurejeno evroatlantsko zavezništvo dobi podobo tudi po meri in po podobi Slovenije. Današnji svet potrebuje globalne in regionalne, varnostne in obrambne sisteme in znotraj njih enakopravnost in solidarnost velikih in malih držav na vseh kontinentih. To ni militarizacija sveta, ni militarizacija Evrope, ni militarizacija Slovenije. To je samo priložnost, to je samo zanesljiva garancija za mirno in varno življenje in za uspešno soočanje s tistimi dejavnostmi in politikami, ki ogrožajo mir in varnost človeštva, ki ogrožajo življenje na planetu na sploh, začenši z različnimi oblikami mednarodnega organiziranega kriminala, mednarodnega terorizma, pa vse do proizvodnje orožij za masovno uničevanje.

Evroatlantsko zavezništvo danes razumem kot odprto politično, varnostno in tudi vrednostno skupnost, ki v ustvarjalnem dialogu z drugimi kulturami in civilizacijami išče etične vrednostne temelje na katerih bi bilo mogoče graditi učinkovito upravljanje sveta in nositi našo skupno odgovornost za življenje in za prihodnost planeta.
Sam sem zadovoljen, da se moj mandat izteka v času, ko Slovenija vstopa v Nato in v Evropsko unijo. Naše članstvo v teh pomembnih integracijah zdaj ni več cilj naših prizadevanj, kot smo jih oblikovali na referendumu pred desetimi leti, ampak se spreminja v sredstvo in možnost s katerim lahko zagotavljamo ne samo mir in varnost, ampak tudi višjo kvaliteto življenja. Zdaj je samo od nas odvisno ali bomo in kako bomo znali uporabljati orodja, ki jih imajo na razpolago v enaki meri vsi, ki so člani bodisi Evropske unije, bodisi Nata. Verjamem, da bo tudi novoizvoljeni predsednik slovenske države nadaljeval skupaj zastavljeno, dobro koncipirano in uspešno delo v prid Slovenije, kot demokratične, uspešne in odgovorne državljanske in nacionalne skupnosti.


Vprašanje na temo referenduma oz. referendumov o priključitvi v Nato in v EU:

Milan Kučan: Moje stališče je znano. Kar se časa referendumov tiče, bo ocenila vlada. Mislim pa, da gre vendarle za različne stvari. Najbrž bo tudi razlika v opredeljevanju javnega mnenja, slovenske javnosti za članstvo v eno ali drugo, čeprav to najbrž ne bo tako velika razlika.

V pripravi referenduma je potrebno vstopati z argumenti. Veliko lahko k argumentirani razpravi - tistih, ki imajo pomisleke in tistih, ki mislimo, da je mesto Slovenije v Natu in EU – prispeva tudi objektivno in argumentirano pisanje o tem. Mi se o Natu odločamo tukaj in danes, v razmerah kakršne so danes v svetu, ne kot so nekoč bile ali kot nekoč mogoče bodo. Odločamo se danes, v današnjih okoliščinah in današnjih oblikah ogrožanja, v današnji stopnji spoznanja o soodvisnosti sveta.

Moje trdno prepričanje je, da v tem svetu nevtralnost, o kateri se pri nas govori, ni moralna. Ali je mogoče biti nevtralen ob Vukovarju, ob Dubrovniku, če govorim samo o naši soseščini. Je mogoče biti nevtralen ob Ruandi? Je mogoče biti nevtralen do vseh tistih oblik nasilja, ki se danes dogajajo v svetu? To je druge vrste nasilja, kot je samo neposredna grožnja, ki jo mi starejši poznamo iz svojega življenja, grožnja z vojno. Tako da ne dvomim, da je na eni strani potrebna trezna in argumentirana razprava, na drugi strani pa sem zmeraj zaupal in bom tudi v prihodnje trezni in racionalni presoji Slovencev, da bodo znali sami premisliti o argumentih, ki jih imajo na razpolago.


Vprašanje o včlanitvi Srbije in Črne Gore v evropske integracije

Milan Kučan: V svetu, kakršen je, mora Evropa zagotavljati svoj vpliv in mora za ta svet nositi svoj del odgovornosti.

Zato je nujno potrebno, da ustvari pogoje, da bo lahko govorila z enim glasom, ki je v svetu potreben. Hočem povedati, da je prihodnost Evrope v njeni povezanosti, v integriranosti. Drugače rečeno, vse države, ki izpolnijo kriterije, ki so potrebni za članstvo v integracijah, bodisi v Evropski uniji ali v Natu, morajo čimprej dobiti mesto.To je naš interes in navsezadnje je tudi naša odgovornost, da jim pomagamo čimprej izpolniti te pogoje, da ne bi namesto nekdanjih delitev, ki so zelo prizadele Evropo in evropske ljudi, dobili spet novih delitev.

Torej moj odnos do včlanjevanja Srbije in Črne gore v te integracije je jasen: čim bodo izpolnjeni pogoji, če želijo, tudi z našo podporo, smo seveda za njihovo včlanitev. Bolj ko so države čvrsto vpete v demokratične okvire in vrednostni sistem teh integracij, toliko manj je prostora za politična čudaštva raznih vrst, ki ne sodijo v današnji svet.

Vprašanje o vlogi Nato v sodobnem svetu:

Milan Kučan: Moral bi slišati vaše argumente, zakaj tako mislite. Jaz nimam tega občutka. Na vrhu je že ob otvoritvi generalni sekretar Robertson rekel, da je to vrh sprememb Nata, ki seveda ne bi imel svoje osnovne funkcije, če ne bi bil tudi obrambno, torej tudi vojaško zavezništvo. Ampak to se danes postavlja v kontekstu razmer danes, ko ta organizacija dobiva tudi močne komponente politične skupnosti in predvsem vrednostne skupnosti, kar se običajno presliši. Navsezadnje, Nato je nastal z obrambo nekaterih vrednot, ki so bile v drugi svetovni vojni fundamentalno poteptane. Zasluga Nata tudi je, če gledam z našega vidika, da je pomagal okrepiti naš varnostni položaj s svojo intervenco, ne mislim samo na intervenco na Kosovu, ampak na intervenco natovskih držav, ki so prekinile nasilje na tleh nekdanje Jugoslavije. Neprecenljiva zasluga Nata tudi je, da je vzpostavil tudi območje miru in varnosti v Evropi z razpadanjem in končno padcem Berlinskega zidu, če to simbolno menim.

Ker pa so danes nevarnosti, ki ogrožajo mir in varnost v svetu, dostikrat geografsko težko porazdeljene, ker so - če bi smel uporabiti prispodobo z efektom metuljevega krila, ki pravi, da če metulj zatrepeta s krilom, čuti to celo vesolje - varnostne razmere take, da če se nekaj zgodi danes na enem koncu sveta, ni mogoče reči, da to nima posledice za nas vse. Zato je potrebno biti pripravljen in solidaren, da se mir varuje tudi daleč od naših meja. Navsezadnje, tudi v Sloveniji, ko je divjala vojna, so najprej prišli mirovni posredniki, ki niso bili Slovenci, prišli so iz Evropske unije. Če bi vojna divjala, bi gotovo prišli tudi mirovni posredniki. Zato je potrebno danes na te stvari gledati v kombinaciji obrambno-vojaških, političnih in vrednostnih mehanizmov in predvsem v povezavi s tistimi mednarodnimi mehanizmi, ki omogočajo skupno presojo ali in kje je mir ogrožen in kje je potrebna intervenca. Zato je pomembna naša naslonitev ne samo na Evropsko unijo in Nato, ampak tudi na Združene narode kot na edino univerzalno organizacijo, ki jo poznamo, ob vseh njenih slabostih in ob naši pripravljenosti, da sodelujemo v naporih, da se te slabosti odpravijo.


 

arhivska stran