Javni nastopi

NEDOPUSTNO JE UPORABLJATI LAŽI
Intervju s predsednikom Milanom Kučanom za Koroški radio - 4.mreža Lokalnih radijskih postaj (neavtoriziran magnetofonski zapis)

Slovenj Gradec, 23. marec 2000

"Občutljivo in odgovorno je uporabljati satiro v javnem, v političnem življenju. Je pa gotovo to, kakor je odgovorno in občutljivo, tudi navsezadnje lahko stvar presoje ljudi, njihovega okusa, za razliko od uporabe laži v politiki in javnem življenju. In to je po moji sodbi nedopustno. Obilo tega, uporabe laži namreč, je bilo tudi danes na tiskovnih konferencah. Kar zadeva pa samo javno besedo, bi pa rad rekel, da je že v našem političnem življenju šla javna beseda, po moji sodbi, do skrajnega roba dopustnosti, prav s tega vidika spoštovanja dostojanstva in da, kot pravite, satira, ki gre nekoliko višje, ki ima višji rob tolerance, je zato morala iti še dlje in gre dostikrat čez mejo, vsaj po moji sodbi." je med drugim za Koroški radio dejal predsednik Kučan, kjer je spregovoril tudi o razmerah, nastalih po napovedi o odstopu koalicijskega partnerja iz vlade, o rezultatih dela sedanje vlade, o pripravah Slovenije na članstvo v EU ter o drugih, tudi dnevnopolitičnih temah.



NOVINAR MARKO VREČIČ
Lep dan, drage poslušalke, spoštovani poslušalci slovenskih radijskih postaj, povezanih v gospodarsko interesno združenje nekomercialnih radijskih postaj. V naši redni mesečni rubriki gostimo tokrat v studiu Koroškega radia Slovenj Gradec, predsednika republike Milana Kučana. Gospod predsednik, lep pozdrav!

MILAN KUČAN
Dober dan! Lep pozdrav tudi najinim poslušalkam in poslušalcem. Vesel sem, da sem tukaj z vami.

NOVINAR
Naj se tudi sam predstavim, sem novinar in urednik Marko Vrečič. Tako kot je v naših oddajah že v navadi, bomo najprej našemu gostu zastavili nekaj aktualnih vprašanj, v nadaljevanju oddaje pa boste lahko z vprašanji neposredno preko telefona sodelovali tudi poslušalci vseh radijskih postaj, ki ste zdaj z nami. Gospod Kučan, z odhodom oziroma z nameravanim odhodom slovenske ljudske stranke in vlade se je doslej dokaj stabilna slovenska politična situacija na hitro spremenila, postala je nestabilna in se mi zdi, ne samo to, postala je tudi dokaj nervozna. Zadnji primer s tem v zvezi je obisk predsednika Mesiča tukaj v Sloveniji, za katerega danes opozicija trdi, da ga je leva opcija, če sem prav slišal, izkoristila v svoje namene, ali tako rečem, kako vi komentirate ta nastop v Lutkovnem gledališču v Ljubljani, saj ste tudi vi bili tam.

MILAN KUČAN
Predsednika republike Hrvaške, ki je v ponedeljek začel uradni obisk v Sloveniji, je na pogovore v Lutkovno gledališče povabil poslanec Ciril Ribičič in kar zadeva vsebino so bili pogovori takšni, kot vsaki drugi. Jaz, ki sem bil gostitelj predsednika Mesiča, sem bil tudi med občinstvom. Najbrž pa me ne sprašujete po tem, ampak po tem, kaj je zdaj postalo predmet komentarjev.

NOVINAR
Da, po reakciji, po recimo teh, humorju Borisa Kobala, za katerega opozicija pravi, da je šel nekako preko vsega. Kakšen je tu vaš komentar?

MILAN KUČAN
Na to vam ne bi odgovarjal zaradi tega, kar je bilo rečeno na tiskovnih konferencah političnih strank, ampak me je v teh dneh klicalo, mene osebno ali moj urad, več državljank in državljanov, ki so tako ali drugače spraševali po mojem odnosu do tega, kar se je, tako kot so oni o tem bili obveščeni, tam dogajalo. Zaradi njih bi rad povedal svoje stališče, ki je enako stališču, ki sem ga že oblikoval in sporočil javnosti, ko je v tako imenovani zadevi Strelnikov bilo veliko državljanov upravičeno prizadetih v svojem razumevanju pomena in sporočil brezjanske Marije. Takratni moj poziv je bil poziv k strpnosti, kjer sem se zavzel za to, da v javnem nastopanju, v javni besedi, skrbimo za dostojanstvo človeka, da spoštujemo vsako osebnost, da smo strpni, da je tudi beseda lahko nevarno orožje, kar navsezadnje kažejo tudi razmere na jugovzhodu Evrope ali konkretneje rečeno, na Balkanu. In to moje stališče, da je v javnem nastopanju, v javnem življenju potrebno prevzeti odgovornost za javno besedo in spoštovati človekovo dostojanstvo, velja tudi zdaj, tudi v tem konkretnem primeru, velja za nazaj, in velja za naprej. Je pa to dogajanje pokazalo, kako občutljiva in odgovorna je uporaba satire.

NOVINAR
Pa če lahko vskočim, satira ima gotovo nekoliko višjo, višje postavljeno to mejo, kot pa običajno politično govorjenje.

MILAN KUČAN
Gotovo. Samo da končam misel. Občutljivo in odgovorno je uporabljati satiro v javnem, v političnem življenju. Je pa gotovo to, kakor je odgovorno in občutljivo, tudi navsezadnje lahko stvar presoje ljudi, njihovega okusa za razliko od uporabe laži v politiki in javnem življenju. In to je po moji sodbi nedopustno. Obilo tega, uporabe laži namreč, je bilo tudi danes na tiskovnih konferencah. Kar zadeva pa samo javno besedo, bi pa rad rekel, da je že v našem političnem življenju šla javna beseda, po moji sodbi, do skrajnega roba dopustnosti, prav s tega vidika spoštovanja dostojanstva in da, kot pravite, satira, ki gre nekoliko višje, ki ima višji rob tolerance, je zato morala iti še dlje in gre dostikrat čez mejo, vsaj po moji sodbi.

NOVINAR
In v tem primeru, morda v tem primeru, mislite, da je šla čez rob?

MILAN KUČAN
V tem primeru bi rekel: včeraj me je poklical gospod Kobal in se je opravičil, kot je on rekel, zaradi težav, ki so nastale z nerazumevanjem njegovega nastopa in me je tudi prosil, da to njegovo opravičilo prenesem predsedniku republike Hrvaške. In jaz sem to storil.

NOVINAR
No, slab znak za začetek politične nestabilnosti v Sloveniji pa je bila že kraja avtomobila, službenega avtomobila podpredsednika vlade. Vi ste takrat zahtevali opravičilo, ker naj bi bil omenjen tudi urad, vaš urad, urad predsednika republike pri nečednem dejanju in ste dejali, da če tega ne bo, boste zadevo zaostrili. Kje pravzaprav zdaj tu stvari stojijo?

MILAN KUČAN
Eno je kraja. Kraje se žal dogajajo. Drugo pa je povezovanje kraje s političnim ozadjem in z vpletanjem političnih, ali če hočete državnih organov in institucij in ljudi, ki v njih delajo, s temi krajami. Res je, da je vsak državljan dolžan policijo obvestiti o svojih ugotovitvah, kadar gre za domnevno kazniva dejanja, res je pa seveda, da državljani običajno te svoje odgovornosti ne obešajo na medijski tron. Tako so stvari tudi s tem domnevnim političnim ozadjem prišle v javnost in ker je bil tu omenjen urad predsednika in njegovi sodelavci, zahtevam pojasnilo in opravičilo. Tega še zmeraj ni, dejstvo pa je, da je seveda urad predsednika republike in njegovi sodelavci bil omenjen v zvezi s to krajo. Torej ostaja vse tako kot je bilo, vključno s tem mojim pričakovanjem opravičila.

NOVINAR
To gre za predsednika vlade in pa tudi za policijo, če sem prav razumel?

MILAN KUČAN
Ne, gre za podpredsednika vlade.

NOVINAR
Mislim za, pardon, za podpredsednika in pa tudi za vrh policije?

MILAN KUČAN
Od policije zahtevam samo potrditev, da je v izjavi kriminalistom bil omenjen urad predsednika in njegovi sodelavci in to mi seveda policija lahko odreče samo v primeru, da vodi postopek. Kot veste, pa je javno policija povedala, da ne vodi postopka v to smer, ker za to nima nikakršnih indicev.

NOVINAR
Gospod predsednik, vi sicer nimate izvršilne oblasti, ampak vendarle, zaradi tega, ker imate po ustavi nekatere funkcije, kar se tiče razpisovanja volitev, gotovo zelo pozorno spremljate dogodke okrog volitev, okrog zdajšnje koalicije, okrog bodoče koalicije. Kako vi komentirate takšno vrsto združitve SLS-a z SKD-jem, da pač slovenska ljudska stranka izstopa iz vlade oziroma namerava izstopiti 15. aprila iz vlade?

MILAN KUČAN
Gotovo, da je ta odločitev postavila državo pred veliko preizkušnjo. Po moji sodbi tisti, ki so jo postavili pred to preizkušnjo in seveda pred preizkušnjo tudi življenja ljudi v tej državi, državljank in državljanov Republike Slovenije, za takšno odločitev morajo prevzeti odgovornost, čeprav je samo dejanje povsem legitimno, je tudi politično lahko razumljivo, ima pa svoje posledice in o tem govorim izključno z vidika posledic za državo v letu, ki je v marsičem zelo pomembno za našo prihodnost, posebej v tistem delu, ki zadeva uresničevanje enega od strateških ciljev republike Slovenije, to je vključitev v Evropsko unijo. Sam vodja pogajalske skupine dr. Potočnik je nekajkrat v zadnjih tednih govoril o tem, kako odločilno je to leto, ko se oblikuje skupina prvih držav kandidatk in ko zamudništva pravzaprav ne bo mogoče več odpraviti. Dejstvo je, da imamo mi pravno ne povsem jasno situacijo, ki bi s tem nastopila, da se tu pravniki, ki se ukvarjajo z ustavnim pravom, razlikujejo v svojih stališčih, kakšna ustavno pravna situacija s tem nastane. To v tem trenutku pravzaprav ni najbolj pomembno. Dejstvo je, da v letu, ko bi rabili stabilno, kredibilno vlado, ki bi morala nositi odgovornost za upravljanje z državo do volitev, da je očitno kredibilnost in stabilnost takšne vlade ogrožena.

NOVINAR
Takšne očitno ne bomo imeli, imeli bomo pa lahko kakšno drugo, recimo manjšinsko vlado, recimo tehnično vlado, nekateri pa celo govorijo, da imate vi nekako v rokavu že svoje favorite, svoje mandatarje. Ali to drži, recimo če bi, če bi torej ne bila podprta manjšinska vlada v parlamentu, če bi morali vi predlagati novega mandatarja?

MILAN KUČAN
Dve stvari me v bistvu sprašujete. Najprej, kakšno vlado bomo imeli. Tu je po moji sodbi prava terminološka zmeda. Dokler imamo vlado, je to vlada s polnimi pooblastili in to je pomembno. O manjšinski vladi je možno govoriti samo takrat, kadar bi po posebnem postopku bil izvoljen predsednik vlade z navadno večino, torej ne s potrebnimi 46-timi glasovi. Pa tudi ta vlada bi potem, ko bi bila izvoljena, imela polna pooblastila. Drugo je, kakšna je njena politična moč. Jaz govorim torej o pravni poziciji vlade. Njena politična moč bi seveda v takšnem primeru bila relativno omejena in bi v bistvu razmerje sil v parlamentu določalo, kaj lahko gre in kaj ne na dnevni red in to ni samo evropska zakonodaja. Tu so pomembne tudi druge reči, implementacija evropske zakonodaje. Eno od takih nujnih vprašanj recimo je privatizacija bank in zavarovalnic in gotovo je, da takšna vlada ne bi bila sposobna predlagati koncepta privatizacije parlamentu in da tudi parlament v teh razmerah ne bi bil sposoben tega realizirati. Kar zadeva pa tako imenovanega mojega mandatarja, to prvič slišim. Prebral sem v časopisu in s tem se ne ukvarjam. Mi zaenkrat imamo vlado, imamo tudi predsednika vlade. Če bi se zgodilo to, kar je napovedano, je najprej on na potezi, da ugotovi, kakšen je njegov položaj in kaj mu je storiti. Potem šele so se do tega dolžni opredeliti drugi organi, najprej Državni zbor, ki je izvolil predsednika in ki je potrdil ministre in potem seveda tudi predsednik republike, če bi prišli v situacijo, da je potrebno razmišljati o novem predsedniku vlade.

NOVINAR
Seveda pa je še ena možnost, to so pa predhodne volitve.

MILAN KUČAN
Torej mislite predčasne volitve?

NOVINAR
Predčasne volitve, da.

MILAN KUČAN
Do te situacije ni tako enostavno priti, ker je naša ustava zelo omejila to možnost. Šele če bi ugotovili, da ni več vlade, to se pravi, da je to vlada v odstopu, da je potrebno torej začeti nov postopek, ki je enak postopku, kot da smo ravnokar opravili volitve in da se konstituira vlada, bi bilo potrebno najprej izvoliti predsednika in mu potem potrditi predlagane ministre. Če bi v prvem in v drugem poskusu to ne uspelo in če ne bi uspel tudi tretji poskus, to je tisti, o katerem sem prej govoril - torej manjšinska vlada, potem je to situacijo potrebno ugotoviti in v tem primeru predsednik države razpiše nove volitve. Če pa realno pogledate roke, ko je prvi razpis volitev po obstoječem zakonu možen že 16. julija, za volitve, ki bi bile opravljene v začetku jeseni, potem časovno pravzaprav oba roka skoraj sovpadata. In jaz sem leto dni pred zadnjim možnim rokom za volitve v Državni zbor, mislim da 12. novembra, s pismom predsedniku vlade in predsedniku državnega zbora napisal oziroma ju opozoril, da se roki iztekajo in da do tega prvega možnega roka za razpis volitev, to je 16. julij, mora biti jasno, po kakšnem volilnem zakonu bomo volili: ali po novem, ki mora do takrat biti sprejet in objavljen v Uradnem listu, ali po zakonu, ki ga imamo sedaj.

NOVINAR
No, to še dodatno komplicira situacijo, ne, volilni sistem.

MILAN KUČAN
To je točno. Ko sem ravno na poti sem poslušal, je danes ustavno sodišče odločilo v zvezi z vlogo liberalne demokracije, ki je bila na ustavno sodišče naslovljena takoj po končanih volitvah v zvezi z ustavnostjo, povezano s presojo ustavnosti obračunavanja glasov po d'Hontovem sistemu in če sem prav razumel sporočilo, se je ustavno sodišče postavilo na stališče, da to ni neustavno. Kot sem že prej ves čas trdil, ustavno sodišče, če bi smatralo, da je zakon v celoti neustaven, bi ga razveljavilo.

NOVINAR
Torej še vedno je proporcionalen zakon veljaven?

MILAN KUČAN
To je zakon, ki velja in ta bo veljal, če ga državni zbor ne bo nadomestil z novim ali če ne bo popravil obstoječega zakona.

NOVINAR
Gospod Kučan, pred kratkim vam je Desus dal nekakšno ponudbo, vam je na nek način tudi vrgel rokavico, da bi vi združili sile na levici. Vi ste takrat, se mi zdi, dokaj jasno odgovorili, pa vendarle še enkrat komentar na to pobudo.

MILAN KUČAN
Jaz sem na to pobudo odgovoril. Najkrajše rečeno, moj odgovor je bil, da sem na mesto predsednika države kandidiral na državljanski listi, torej ne na strankarskih listah in da svoj mandat v takšni funkciji tudi nameravam končati v dobro življenja državljank in državljanov v tej državi, torej v našo skupno korist. Ali bo tako moje delo ocenjeno ali ne po preteku mandata, je seveda drugo vprašanje. Torej ne vidim razloga, da bi ali ustanavljal stranko, ali povezoval politične sile na tako imenovani levici, ker je za mene pravzaprav manj pomembno, kakšna bo struktura parlamenta in tudi kakšne politične barve bo vlada po državno zborovskih volitvah, če bo to vlada, ki bo delala v dobro Slovenije, v našo skupno korist. Sam pa se čutim zavezanega, ravno zaradi tega, ker sem kandidiral na državljanski listi, predstavam in pričakovanjem ljudi, ki so jih vložili v nastanek slovenske države, ko so se na plebiscitu odločali za samostojno slovensko državo. Ne bi bilo koristno in preveč časa bi vzelo, če bi ponavljal, kakšna so po moji sodbi ta pričakovanja, ampak gotovo je temeljno pričakovanje bilo, da bo ta država demokratična, da bo zagotavljala svobodo in enakopravnost ljudi, da bo spoštovala človekovo dostojanstvo in da bo sposobna združevati politične sile slovenskega naroda za dobro slovenstva in za prijazno življenje ljudi v tej državi. Mojo podporo, in to sem ravno tako napisal Desusu, bodo imele torej tiste stranke in jaz sem prepričan, da so takšne stranke v Sloveniji, ki bodo za svoj politični kredo vzele plebiscitno pričakovanje ljudi in ki bodo težile k sodelovanju in povezovanju političnih sil za te iste cilje in za ta pričakovanja ljudi.

NOVINAR
Gospod Kučan, kaj pa po izteku mandata? Boste vi takrat politično upokojeni, da tako vprašam, ali pa imate druge načrte?


MILAN KUČAN
Sem rekel že dostikrat in žal najbrž moram razočarati tudi vas z mojim odgovorom. Ukvarjam se samo s tem, kako najbolj uspešno končati moj predsedniški mandat. Kaj bom delal po prenehanju mojega mandata, bom seveda razmislil, o tem bom tudi obvestil javnost, najprej pa mojo družino, ki na najbolj neprijazen način prenaša posledice že druge odločitve, da sem kandidiral za predsednika države in potem seveda tudi izvolitvi. Ampak to je v sferi zasebnega, v sferi javnega bo pa seveda javnost o mojih političnih namerah takrat obveščena.

NOVINAR
Ko bo konec mandata, to pa je čez leto dni, a ne?

MILAN KUČAN
Ne, malo ste mi ga skrajšali. To nekateri želijo, ampak traja še kar do konca leta 2002.

NOVINAR
Torej še dve leti.

MILAN KUČAN
In pol.

NOVINAR
Preden damo možnost našim poslušalcem, morda še vprašanje, vprašanji dve, o obisku predsednika iz sosednje Hrvaške. Ali je upravičen ali neupravičen optimizem, da se bodo ta vprašanja, ki bremenijo slovensko-hrvaške odnose, zdaj hitreje reševala?

MILAN KUČAN
Optimizem je povezan z odjugo v odnosih, če smem to tako imenovati. Ampak pričakovati, da bodo samo zaradi tega, ker so se odnosi izboljšali, ti problemi tudi sami po sebi rešeni, pa mislim, da je nerealno. Problemi, ali, kako bi rekel, težave so objektivne, ker so interesi držav objektivni in preprosto samo z dobro voljo preko te objektivnosti interesov ni mogoče seči. Mogoče je pa doseči nekaj drugega, in sicer medsebojno razumevanje interesov oziroma medsebojno, drugače moram reči, razumevanje za interese druge države, torej vživeti se v vlogo partnerja in videti, kaj je njegov vitalni interes. In ko so enkrat vitalni interesi prepoznani in razumljeni, se je možno seveda o rešitvah pogovarjati. Če na primer vzamem kot najtežji primer, ki očitno bo povzročil tudi v prihodnje največ težav, to je meja na morju, bi rekel, da je objektivni interes, ki ga Slovenija poudarja, dostop Slovenije na odprto morje. Mi pravimo, da tu ne moremo priti v slabši položaj, kot smo ga imeli prej, ko smo živeli v skupni jugoslovanski državi; interes Hrvaške pa je na drugi strani, da ima tudi v prihodnje mejo z Italijo. Torej tudi ona ne more biti v slabšem položaju, kot ga je imela prej in tu je tudi vrsta zgodovinskih interesov, ki jih ne gre spregledati. Če si te interese priznamo, potem je iskanje rešitve tehnično vprašanje. Če si pa tega ne priznamo, potem seveda jaz ta hip ne vidim realne možnosti za rešitev.

NOVINAR
Poglejte, gospod Mesič je kot znamenje dobre volje dejal, oziroma vam je menda telefoniral, da bodo Hrvati vrnili kombi, ki je bil zaplenjen oziroma kako naj temu rečem, ki so ga vzeli, a ne, kaj pa bi morali mi storiti recimo kot prvo potezo dobre volje. Ali je bilo tu kakšno pogojevanje?

MILAN KUČAN
To ravno ne bi imenoval dejanje dobre volje. Gotovo je, da bi do vrnitve kombija prej ali slej prišlo in da se je pač moralo v Zagrebu nekaj spremeniti, da se je to zgodilo. Z mojim gostom o tem v času obiska nisem govoril, niti o možnih korakih z naše strani, kot pravite, korakih dobre volje. O kombiju in o Trdinovem vrhu, ki ga zdaj nekako spravljajo v zvezo, je bilo govora samo na tiskovni konferenci in skozi vprašanja vaših kolegov, ki so vprašali, kaj je s kombijem in kaj je s Trdinovim vrhom. Res pa je, da me je že v ponedeljek predsednik po telefonu obvestil, da se je odločil, da vrnejo kombi. Mislim, da je seveda veliko razlogov za to, da se to zgodi, da se zgodi na povsem normalen in ne atraktiven način. Je pa seveda pri tem moje stališče, da ob vsem vračanju tega kombija ne bi smeli pozabiti, zakaj kombi je pravzaprav tam. Zagotovo dejstvo, da je kombi tam, ni stvar Hrvatov. Če me sprašujete, kaj bi videl za koristno, torej ne kot izraz dobre volje, ampak za koristno, da se reši po prioritetnem redu, bi vsekakor rekel, da so to vprašanja, ki so povezana z življenjem ljudi, ki živijo ob definirani in po nekod bolj ali manj precizno označeni ali neoznačeni meji in da bi vrsto teh problemov rešil sporazum o maloobmejnem prometu in da bi tu ob jasni deklaraciji volje obeh držav, ki je bila že izražena. Če je potrebno, bi jo bilo potrebno ponovno preveriti, pa tudi sama določba v tem sporazumu izrecno govori, da ta sporazum v ničemer ne prejudicira dokončne določitve oziroma označitve meje.

NOVINAR
Gospod predsednik, vi ste trd pristaš in seveda je to tudi uradno stališče slovenske države, da naj veljajo meje s 25. junijem 91. leta. Kako pa si potem razložiti, pa dokler ta meja ponekod drži, drugod, recimo v Hotizi, pa smo to mejo pravzaprav, tam ni več meja 25. junij, ampak je, če jaz prav razumem, katastrska meja.

MILAN KUČAN
Kar zadeva meje same, je stališče tako, kot smo ga 25. junija brez tega izrazili z deklaracijami mi in Hrvaška, da velja meja, kakor je takrat bila republiška meja med dvema sosednjima republikama nekdanje skupne države. To je navsezadnje bil tudi eden od argumentov, da smo kot države z določenim teritorijem lahko zahtevali mednarodno priznanje, ker države brez teritorija in brez meje ne bi nihče bil pripravljen priznati in da bomo problem določitve meje na morju, ki med republikama ni bila določena, določali kasneje s sporazumom. Seveda na nekaterih točkah meja ni bila povsem precizno označena in zato so se diplomatske komisije, formirane prav s to nalogo, dogovorile, da bi temeljni princip, ki naj bi potem pomagal določiti mejo in jo tudi izravnati na nekaterih nelogičnih točkah, veljal katastrski princip. Ta princip pa seveda pove, da je, če ostaneva ravno pri Hotizi in pri Muri, zato ker je bila Mura izravnana, katastrska meja segla tudi nekoliko čez Muro, bodisi na slovensko stran v Prekmurje, ali na hrvaško stran v Medjimurje. Tu gre zdaj za iskanje možnih zamenjav in izravnav meje, tako da bi, če je le mogoče, meja potekala, kot je to sicer po matici Mure naravno. Drugo pa je seveda vprašanje pravnih režimov, kajti dogovor je bil, da naj bi veljali pravni režimi, to se pravi režimi kontrole tako, kot so veljali 25. junija in 25. junija je seveda ..

NOVINAR
No, to pa ni spoštovano, če prav razumem.

MILAN KUČAN
To morajo ugotoviti pristojni organi, predvsem slovenska policija in hrvaška policija, obe ministrstvi za notranje zadeve. Kolikor vem, naš minister s svojim hrvaškim kolegom pripravlja nov sporazum o tem, da bi veljal ta princip do dokončne ureditve mejnih vprašanj.

NOVINAR
Toliko zaenkrat, nekaj vprašanj mi je še sicer ostalo, ampak zdaj bomo dali priložnost našim poslušalcem. Naši telefonski številki sta 0602/43-180, ali 43-151. Lepo prosim! Prvi poslušalec ali poslušalka nas je že poklical. Halo! Halo!

POSLUŠALKA
Halo!

NOVINAR
Lep pozdrav! Koroški radio, prosim!

POSLUŠALKA
Ja, dober dan. Tule Suzana iz Prevalj.

NOVINAR
Dober dan!

POSLUŠALKA
Eno vprašanje bi imela za predsednika.

MILAN KUČAN
Ja, prosim.

POSLUŠALKA
Če bi lahko komentiral današnjo izjavo Janše na temo odvzema orožja, če je seznanjen z njo. Hvala lepa.

MILAN KUČAN
Če gre samo za to, kar je bilo danes povedano na tiskovni konferenci bi rekel, da so besede, ki so bile tam izrečene, težke. Niso bile izrečene prvikrat. Mislim, da je, ne samo v mojem interesu, ampak v interesu te države in predvsem ljudi, ki v tej državi živijo, da se tudi to vprašanje, če smatra gospod nekdanji obrambni minister, da je to aktualno, da se ga razjasni. Nasploh mislim, da ni dobro, da to državo bremenijo kakršnakoli nepojasnjena vprašanja iz preteklosti. Moje stališče do orožarskih afer nasploh je, da je to mati vseh afer in da jih je treba razjasniti. Ljudje dobivajo vtis, da se vsake toliko časa potegne (v javnost, op.p.) ta vprašanja, ne da bi kdorkoli imel resen namen, da se stvari razčistijo. Moje stališče je drugačno. Treba jih je razčistiti. Treba je odstraniti elemente korupnosti, ki so se vrinili v same temelje nastanka te države. Če so se vrinili povezani s prodajo orožja, ločiti državo, državne organe in pričakovanja ljudi, vgrajena v nastanek te države, od političnih manipulacij. Če tega ne bomo naredili, potem bomo dopustili možnost, da se kar naprej s pojavljanjem zmeraj novih dokumentov, ali s falsificiranjem dokumentov in obtožb, kompromitirajo posamezniki, kompromitirajo državni organi in država. To je moje stališče do orožarske afere. V zvezi s tem, kar je bilo danes rečeno, bi pa rad povedal to: takrat je predsedstvo države po moji sodbi storilo ..

NOVINAR
Če lahko, gospod Kučan, pojasnim, tu gre za vprašanje pred osamosvojitvijo, vprašanje razorožitve teritorialne obrambe, da bodo tudi drugi poslušalci to malo bolj vedeli. Izvolite!

MILAN KUČAN
... po moji sodbi je takrat predsedstvo republike, takrat se je pisala sredina maja leta 90, storilo vse, da je zavarovalo slovensko teritorialno obrambo, da je zavarovalo Republiko Slovenijo in da je zavarovalo tudi življenje ljudi v tej državi pred nasiljem, ker je takrat bilo možno uporabiti zvezno pristojnost in vpeljati v Sloveniji s pristojnostjo zveznih organov izredne politične razmere. Skupščina republike Slovenije, takratna, je v juniju in juliju dvakrat razpravljala o poročilu predsedstva o odvzemu orožja teritorialni obrambi, sprejela je sklepe, odobrila ravnanje predsedstva in sprejela sklep, da se pripravi ustavno dopolnilo, na podlagi katerega bi bilo imenovanje in razreševanje poveljnika teritorialne obrambe v pristojnosti republike Slovenije. Takratni poveljnik teritorialne obrambe Slovenije je bil imenovan na to mesto brez soglasja predsedstva republike Slovenije in zato smo tudi protestirali. Bil je sprejet tudi sklep, da se začne postopek za spremembo zvezne ustave in zvezne zakonodaje, ki se je nanašala na teritorialno obrambo republike Slovenije. Moje stališče je, če ga na kratko povzamem in če je resno vzeti te težke besede, ki so bile danes rečene, potem sem seveda zelo zainteresiran, da se tudi s preiskovalno komisijo v parlamentu te stvari razjasnijo. Je pa seveda nemogoče te stvari gledati v funkciji zmanjševanja drugega problema, ki je nastajal s prodajo orožja. Na pol zares bi rekel, da čim dlje so stvari, tem bolj izvrsten spomin imajo nekateri ljudje v tej državi. Na stvari, ki so pa bližje, pa pozabljajo in ne bi želel, da ostanejo stvari samo priložnost za pisanje osebne zgodovine o svoji vlogi v slovenski preteklosti, ali subjektivno pisanje slovenske zgodovine o ne tako davni preteklosti.

NOVINAR
Na drugem, na zelenem telefonu, imamo že dolgo naslednjega poslušalca. Halo!

POSLUŠALKA
Dober dan, želim! Marjana Čeček, kličem iz Hudega Kota. Z vsem spoštovanjem vas pozdravljam, gospod predsednik.

MILAN KUČAN
Dober dan!

POSLUŠALKA
Gospod predsednik, govorite o dostojanstvu ljudi, vendar vam žal moram povedati, da pred leti so bile mojemu možu kršene vse pravice delavske, ker je tako hudo zbolel za rakom in tudi umrl in seveda smo se tožili na delovnem sodišču v Ljubljani. Moj pokojni mož je ta primer dobil, res smo ga dobili in hvala bogu, da je bila roka pravice na naši strani in dala sem papirje, tudi v vlado sem jih poslala, Darinki Mravljak in varuhu človekovih pravic, da so se lahko prepričali, kaj je naredila ta firma, ki se imenuje Hudourniki, podjetje za urejanje Hudourniki, z mojim možem. Veste, še do danes, gospod predsednik, nismo dobili tistega, kar bi morali, to pa je izračun in oprostite, dostojanstva do te firme več nimam.

NOVINAR
Hvala za vaše vprašanje.

MILAN KUČAN
Gospa, če prav razumem, ste dobili na sodišču primer rešen pozitivno v korist vašega pokojnega moža in seveda ne morem razumeti, kako da ne sledijo izračuni, saj to navsezadnje zahteva sodna odločba. Ampak to, kar pravite, to so realni problemi, s katerimi se srečujejo naši ljudje in ti se mi zdijo veliko pomembnejši od tistih, s katerimi se danes ukvarjajo vrhovi političnih strank, vsaj nekateri v Sloveniji. Upam, zaradi dostojanstva življenja ljudi in zaradi prijaznosti življenja ljudi v tej državi, da to ni njihov skrajni domet in da se bodo prej ali slej ukvarjati s tem, kar je naš skupni problem danes in kar je lahko jutri problem našega skupnega življenja.

NOVINAR
Spet imamo nekoga na telefonski liniji. Lep pozdrav! Halo!

POSLUŠALEC
Dober dan! Gospod predsednik!

MILAN KUČAN
Prosim, izvolite!

POSLUŠALEC
Župan občine Šalovci, Abraham pri telefonu.

MILAN KUČAN
Dober dan!

POSLUŠALEC
Zelo sem vesel, da sem lahko prišel na linijo. Verjetno se poznava.

MILAN KUČAN
Poznava se, poznava.

POSLUŠALEC
Tako. Imam eno vprašanje, gospod predsednik.

MILAN KUČAN
Izvolite!

POSLUŠALEC
Mogoče izven teme, ali pa ker je zelo težko priti do vas, koristim to priliko slučajno, ko sem se peljal za (Lobotce), poslušal radio in sem slučajno vzel številko, da vas lahko pokličem.

NOVINAR
Prosim z vprašanjem, ker še poslušalci čakajo.

POSLUŠALEC
Ja, poglejte, stvar je naš mejni prehod v Čepence, za katerega smo že parkrat naslovili na vlado, na vas, pa na vse komisije ki so, naj saj zvem eno: ali je kakšna realna možnost, da res pridemo do tiste obljube, ki ste jo podali gospodu, skupaj z gospodom Gonczom, predsednikom madžarske države, da bomo odprli tisti prehod, ki je že bil v letu 92 v planu nekoč.

MILAN KUČAN
Moje stališče, gospod župan, poznate. Naš del mešane slovensko-madžarske komisije to vprašanje vztrajno postavlja na dnevni red. Predsednik Goencz je obljubil aktivno podporo rešitvi tega problema. Ta mejni prehod je seveda tudi v interesu slovenske manjšine, ki živi na Madžarskem, torej je tudi obojestranski interes in na nek način tudi merilo drže in odnosa madžarskih oblasti do slovenske manjšine. Verjamem, da se bo to vprašanje rešilo. Konec aprila sem na Madžarskem v Szekesfehervaru na srečanju srednjeevropskih predsednikov in to bo priložnost, da se z mojim prijateljem, predsednikom madžarske države, o tem tudi znova pogovorim.

NOVINAR
Hvala gospodu županu iz Šalovc. Imamo koga na telefonu? Nimamo. Potem bi še enkrat ponovil številki 0602/43-180, ali 43-151. Zdaj pa je telefon spet zazvonil. Halo!

NOVINAR
Dober dan! S kom se imamo čast pogovarjat?

POSLUŠALKA
Marjana tukaj.

NOVINAR
Iz?

POSLUŠALKA
Joj, iz Sevnice, tam blizu nekje, ja. Jaz bi rada samo to povedala gospodu Milanu ..

MILAN KUČAN
Ja, prosim!

POSLUŠALKA
Da v glavnem naj se ne da, ker ga imamo radi in če mu kaj podtikajo in to, da je enkraten predsednik, v glavnem, vsaj za mene je.

NOVINAR
Imate morda kakšno vprašanje bolj konkretno?

POSLUŠALKA
Ne.

NOVINAR
Nimate?

POSLUŠALKA
Samo to. Samo to, da se naj ne da in tako naprej.

MILAN KUČAN
Hvala lepa za to prijazno sporočilo. Rad bi vam povedal to: mene pri stvareh, s katerimi smo danes soočeni skrbi, kako bomo živeli skupaj po volitvah. In zato me skrbijo besede, ki so neodmerjene, ne glede na to, od koga in s kakšnim namenom, s katere koli strani prihajajo. Tu smo, na tem prostoru, naš skupen je, država je skupna. Beseda ima hude posledice in na to je treba misliti, ko človek pošlje besedo v javnost.

NOVINAR
No, to je bilo mnenje poslušalke iz Sevnice, imamo pa mislim da novega poslušalca na telefonu. Halo!

POSLUŠALKA
Halo!

MILAN KUČAN
Izvolite, dober dan!

NOVINAR
Dober dan!

POSLUŠALKA
Prav lep pozdrav obema, še posebej gospodu Kučanu.

MILAN KUČAN
Hvala.

POSLUŠALKA
Kličem iz Celja. Mene zanima pa samo to: poglejte, moj mož je preživel štiri stečaje. Je star 45 let, za zaposlitev je prestar, za kaj drugega pa premlad, smo pa trije člani v družini, edini dohodek je pa moja invalidska penzija 66.000 tolarjev, zdaj pa hčerka študira na fakulteti za zdravstvo. Kako si predstavljate, rečmo, kako človek lahko preživi s tem denarjem, s tem, poglejte, moj mož je preživel štiri stečaje. Fabrika mu je dolžna preko 20.000 mark od takrat ko niso dobili plače izplačane in zdaj fabrika se je razprodala, to je Emo v Celju, ne, niso dobili niti tolarja, oziroma lažem, pred dvemi leti je dobil 11.000 tolarjev, 11.000 tolarjev, od vsega tistega zneska, kar bi ga moral dobit.

NOVINAR
Gospa iz Celja hvala za vprašanje.

MILAN KUČAN
Verjamem, da je hudo. Moje stališče je, da breme stečajev ne bi smeli predvsem in v prvi vrsti nositi delavci, ki so v teh podjetjih zaposleni. Žal dostikrat tako je. Res je, kot pravite, prav starost je najbolj neugodna. Ljudi te starosti na novo zaposlitev neradi vzamejo, za prekvalifikacijo ali prezaposlitev so velike težave in to seveda država mora rešiti. Zaenkrat je tisto, kar je najbolj zanesljivo, žal pa ni dostopno vsem ljudem, ki bi za to imeli interes, program javnih del in ta morebiti potem omogoči prehod do normalne upokojitve. Kot rečeno pa je žal to razmeroma zelo omejeno in najbrž v vašem primeru ne bo rešitev.

NOVINAR
Imamo že novega poslušalca, poslušalko.

POSLUŠALEC
Halo! Dober dan!

MILAN KUČAN
Dober dan!

NOVINAR
Dober dan!

POSLUŠALEC
Lep pozdrav gospodu predsedniku.

MILAN KUČAN
Tudi vam.

POSLUŠALEC
In pa vašemu radiu. Viktor, iz Kočevja kličem.

NOVINAR
Izvolite!

POSLUŠALEC
Ne bom načenjal teh tem, ki so dejansko travme, ampak bom eno drugo stvar. Gospod Kučan!

MILAN KUČAN
Prosim!

POSLUŠALEC
Kako si more nekdo, nekdo v celi Sloveniji dovoliti izposodit ime Slovenija, če mi to lahko odgovorite, oziroma kam čemo uvrščat vse ostale Slovence, ki ne podpirajo to? To je prvo vprašanje.

NOVINAR
Gospod iz Kočevja, imamo tu načelo, da damo po možnosti eno vprašanje, zato, da bi čimveč poslušalcev prišlo na vrsto.

POSLUŠALEC
Sem čisto kratek z vprašanji. In pa drugo, kdaj se bo začelo cenit te ljudi, ki smo gradili Slovenijo? Hvala lepa za odgovore.

NOVINAR
Hvala.

KUČAN
Hvala za vprašanja. Mislim, da bodo program in dejanja pokazali, ali je to Koalicija Slovenija ali je to Koalicija dela Slovenije. Kar zadeva pa priznanje, ali kako bi rekel, spoštovanje dela tistih, ki so ustvarjali Slovenijo domnevam, da skozi vrsto let s svojim delom, z ustvarjanjem dela skupnega nacionalnega bogastva, materialnega in duhovnega. Mislim, da je to vprašanje, ki je zelo legitimno in da bi Slovenija morala, slovenska politika in upravljalci slovenske politike, ko se ukvarjajo z določanjem prednostnih problemov, s katerimi se ukvarjajo, izhajati prav iz spoštovanja tega prispevka in iz odgovornosti ljudem, ki v tej državi živijo in ki so to državo tudi ustvarili.

NOVINAR
Imamo že nov telefon oziroma novega poslušalca.

POSLUŠALKA
Ja, lep pozdrav!

NOVINAR
Dober dan!

POSLUŠALKA
Iz Maribora kličem, poslušalka tukaj. Vašega gosta, gospoda predsednika, bi prav lepo pozdravila.

MILAN KUČAN
Dober dan, gospa!

POSLUŠALKA
Potem pa imam eno vprašanje oziroma eno pripombo. Prvo je to, če ima gospod predsednik kakšen vpliv, da bi se v bodoče čim manj ustanavljale takšne komisije, ki bi v bistvu tratile denar davkoplačevalcev. Drugo bi pa rada povedala, da v bistvu smo mlada družina, živimo samo od moževega dohodka, bi rekla, ker je mož samostojni podjetnik in moram reči, da smo tako razočarani nad tem, da bi stimulirali mlade družine, da bi delali, da bi doma delali, na svojem, a v bistvu delamo še samo za državo in se ustanavljajo neke nove takse, skratka, skratka, samo denar odvajati. Najlepša hvala za odgovor in lep pozdrav!

NOVINAR
No, to je tudi eno vprašanje, ki sem ga še jaz imel. Hvala vam, tudi jaz sem imel to vprašanje v rezervi, ta pretirani normativizem. Izvolite, gospod Kučan!

MILAN KUČAN
Glede tega drugega vprašanja bi najprej rekel, da država ima in da bi morala krepiti sklade, ki omogočajo financiranje razvojnih vzpodbud, bodisi samostojnim podjetnikom, bodisi podjetjem. Tudi sama preusmeritev Slovenske razvojne družbe iz družbe, ki je predvsem skrbela za finančno sanacijo slabo stoječih podjetij, ki so bila v lasti družbe, oziroma poenostavljeno rečeno države, v družbo, ki bo predvsem skrbela za financiranje razvojnih vzpodbud in uresničevanje dobrih programov v podjetjih, je najbolj spodbudna. Ima pa tudi vrsta drugih ministrstev te razvojne sklade, ki bi morali skrbeti za spodbujanje podjetnosti slovenskih državljanov po načelu vsakdo pravzaprav ima pravico do priložnosti, potem je pa seveda od njega odvisno, kaj s to priložnostjo naredi. Glede vašega prvega vprašanja. V principu se mi zdi, da je institut preiskovalnih parlamentarnih komisij eno od pomembnih orodij, ki jih ima parlamentarna demokracija, da je pa seveda sama ustanovitev odgovorno dejanje, še bolj odgovorno delovanje pa je samo delovanje teh komisij, ki vendarle mora biti naravnano na izpolnjevanje naloge, zaradi katere je komisija postavljena.

NOVINAR
Še eno, dve vprašanji bomo vzeli. Izvolite!

POSLUŠALEC
Halo!

NOVINAR
Ja, slišimo se.

POSLUŠALEC
Dober dan, želim.

NOVINAR
Dober dan!

MILAN KUČAN
Dober dan!

POSLUŠALEC
Pozdravljam gospoda predsednika in vas, gospoda voditelja. Gospoda predsednika bi rad prosil za komentar o izvajanju zakona o denacionalizaciji. No, pozabil sem se predstavit, Sergej Vočicki je moje ime, kličem iz daljnega Bovca. No, nanaša pa se vprašanje na osemletno reševanje mojega osebnega vložka za denacionalizacijo. Mislim, da je po osmih letih, res se bliža prag potrpežljivosti in bi prosil gospoda predsednika, da zastavi ves svoj vpliv, ne samo za rešitev mojega problema, pa tudi, ampak tudi vseh ostalih. Zdi se mi že kar malo smešno in dejstvo, da to še ni rešeno, prav gotovo ne govori v prid pravne države Slovenije. Hvala lepa.

NOVINAR
Hvala tudi vam.

MILAN KUČAN
Strinjam se z vami, da tako dolgo trajanje postopkov ne govori ravno v prid pravnosti in verodostojnosti te države. Ne bi vam pripovedoval mojega mnenja o zakonu. Zakon je tu, velja, treba ga je uresničevati. Dolgotrajnost postopkov bi meni človeško bila razumljiva samo v dveh primerih: da gre za ugotavljanje razmeroma zapletenih državljanskih stanj pri upravičencih, ali pa v drugem primeru, da gre za relativno zapleteno ugotavljanje realne vrednosti nepremičnine, ki jo je potrebno vrniti, če se seveda ta nepremičnina vrača v naravi. Drugih zavlačevanj, predvsem tam, kjer gre za izogibanje prevzemanja odgovornosti za odločitev, takšno ali drugačno, pa seveda ne vidim in to bi lahko že spadalo v poglavje o poseganju v temeljne državljanske oziroma človekove pravice.

NOVINAR
Tu seveda poslušalca žal nimamo, da bi pojasnil, ali gre za enega od teh primerov. Zdaj bomo vzeli zadnje vprašanje, potem pa bom pa se še jaz sam malo s predsednikom pogovoril. Halo!

POSLUŠALEC
Dober dan!

NOVINAR
Dober dan!

MILAN KUČAN
Dober dan!

POSLUŠALEC
Dober dan, Lojze Benkovič tukaj iz Stranic, drugače doma iz Prekmurja, tako kot gospod predsednik.

MILAN KUČAN
A rojak? Dober dan! Me veseli!

POSLUŠALEC
Torej predsednik, mislim da ni treba razlagat, danes ste se že dotaknili teme o Hotizi in pa vseh drugih stvari, ki pač zadevajo nas ljudi, ki živimo ob Muri. Verjetno tudi sami prihajate čestokrat domov in po cestah, po kakih se vozimo domov. Potem ljudje, ki tam živijo z razno raznimi problemi. Ampak jaz sem zelo razočaran tudi nad našimi poslanci, ki ne zastavijo besede za to našo deželo ob Muri. Ne vem na koga bi se človek še lahko obrnil, ali pa kdaj bomo na primer tudi mi dobili nekega voditelja, ali pa Ivana Jeriša, ne..

NOVINAR
Gospod iz Stranic, gospod iz Stranic, ali lahko bolj konkretizirate vprašanje?

POSLUŠALEC
Torej morda bi se omejil samo na avtocesto, ki jo pri nas zelo zelo rabimo, namreč tovornjaki, ki se valijo skozi to pokrajino, delajo neprecenljivo škodo ljudem in pa torej stvarem, ki so ob tej cesti.

NOVINAR
Hvala. Hvala za vprašanje.

MILAN KUČAN
Problem je poznan. Poznane so tudi težave z gradnjo cestnega križa in s prioritetami, ki so določene. Poznane so tudi težave s financiranjem čedalje dražje gradnje avtocest, pri čemer je moje stališče, da je bila žal uveljavljena logika, da se vrsto komunalnih in lokalnih interesov rešuje na račun avtocestnega programa. Vsega, kar ljudje upravičeno želijo imeti rešeno na področju komunalne infrastrukture in kar je morebiti bilo toliko let zanemarjeno, ni mogoče financirati z gradnjo avtocestnega programa. Ampak to je stvar odločitve v državnem zboru in tudi stvar vodenja gradnje dosledno z načeli in kriteriji, ki so postavljeni. Tako pa mislim, da se bo stvar zavlekla in bo potrebno potrpeti, čeprav kolikor vem, so te gradnje načrtovane tako, da se začenja reševati tudi prekmurski problem, če v kakšni reviziji prioritet, ki so bile postavljene, ni spet seveda ta stvar odložena.

NOVINAR
Hvala poslušalcem za zanimiva vprašanja. Imam pa jih še sam nekaj. Gospod Kučan, poglejte, tukaj smo blizu Avstrije, mi imamo celo ime Koroški radio in smo kar precej občutljivi na ravnanje Slovenije vis-a-vis Avstrije oziroma vis-a-vis politika Haiderja. Mislite vi, da je bila, da je bilo reagiranje slovenske države primerno, ali neprimerno? Mi smo namreč tukaj pričakovali malo bolj odločno držo naše države.

MILAN KUČAN
Lahko komentiram svoje stališče oziroma povem moje stališče. Moje stališče je preprosto to, da Slovenijo v njenih zunanje političnih opredelitvah določajo strateški cilji. Eden od strateških ciljev je članstvo v Evropski uniji. Torej vrednostni sistem, ki velja znotraj Evropske unije je naš vrednostni sistem. Tako kot ga uveljavlja in brani Evropska unija, ga moramo braniti tudi mi, če resno mislimo v Evropsko unijo.

NOVINAR
Da, toda Evropska unija je nastopila zoper.

MILAN KUČAN
Mislim, da je tako morala ravnati tudi slovenska država oziroma tisti, ki jo predstavljamo. Zase vsaj lahko trdim, da sem tako ravnal. Drugo pa je seveda presojanje konkretnih ukrepov avstrijske vlade. Situacija, ki je nastala z vstopom svobodnjaške stranke v vladno koalicijo in to mislim, da tako kot bo presojala konkretna ravnanja Evropska unija oziroma Evropa in če rečem demokratičen svet, tako jih mora presojati tudi Slovenija. Drugo pa je, kako bo presojala tista dejanja, ki neposredno zadevajo bilateralne donose oziroma interese Slovenije. Tu ne gre samo za ukrepanje, ampak gre tudi za besede. V politiki, kot sem rekel že prej, ko sem govoril o domačih razmerah, so tudi besede dejanja, ker kažejo opredelitve, ker kažejo ali je nekaj skladno z veljavnim, deklariranim žaljenim vrednostnim sistemom, ali mu nasprotuje.

NOVINAR
Poglejte, kar se tiče Evropske unije, je tudi ena od tem, tista, ki jo je gospod prej omenjal, denacionalizacija. Tam je seveda drugačen problem nediskriminatornosti. Ali Slovenija ne more tu dovolj jasno pojasnit, zakaj tisti ljudje, ki so tujci, ne morejo dobiti premoženja nazaj, ali so vendarle ti lobiji evropski tako močni, da se to ne da?

MILAN KUČAN
To so nekatera zgodovinsko specifična stanja, ki jih je treba razjasniti, ker preprosto niso razumljena. In tudi primerjava, ki se dostikrat dela, Beneševi dekreti in Češka, oziroma takratna Čehoslovaška in Avnojski sklepi, ki zadevajo takratno Jugoslavijo in seveda tudi Slovenijo, niso povsem primerljivi. Dejstvo je, da seveda je po koncu druge svetovne vojne prišlo do nekaterih odločitev. Najbolj pomembne so tiste, ki so bile s tega vidika sprejete v Potdsdamski konferenci. Druga stvar pa je, da ima vsaka država, tudi Slovenija pravico, da v skladu z mednarodnimi konvencijami določa kriterije za državljanstvo, ki ga podeljuje in da potem suvereno odloči, komu državljanstvo prizna ali ne. Naš zakon o denacionalizaciji je vezan na državljanstvo. To so seveda razmeroma komplicirana stanja in problem so lahko samo tisti ljudje, ki takrat niso imeli nikjer državljanstva. In to je seveda nekaj, k čemur tudi Slovenija ne bi smela prispevati. Ampak to so, vsaj po moji presoji, po mojem razumevanju zelo specifična stanja, ker je za vse tiste, ki so imeli takrat določeno državljanstvo, ali naše ali avstrijsko, odškodnino za odvzeto premoženje bila dolžna izplačevati avstrijska država ali nekatere druge države, ki so bile takrat imensko določene, oziroma jih je reševala, če govorim za Avstrijo, avstrijska državna pogodba.

NOVINAR
Ja, to zadevo je Slovenija, kolikor jaz vem, že dvakrat razložila v Bruslju, pa nekako kot da na gluha ušesa to naleti.

MILAN KUČAN
Ne vem. To so interesi in tu si ne bi bilo potrebno delati iluzij. Če smo prepričani, da imamo prav, potem je potrebno zmeraj znova razlagati za kaj gre. Dokler ne bo razumljeno. Najbolj nevarno bi se bilo sprijazniti s tem, da se ne da nič narediti oziroma se zanašati, da bo to nekoč že razumljeno. Tu gre za interese in za temi interesi mislim, da mora slovenska država stati, kot mora stati seveda tudi za interesi državljanov, da dobijo poplačano odškodnino za nasilje, ki so ga trpeli med drugo svetovno vojno.

NOVINAR
Poglejte, danes je bilo tako kot vedno, nekaj vprašanj iz sociale. Kako vi ocenjujete delo gospoda Bizjaka, ombudsmana in ali ste že dobili kakšne prijave za novo mandatno obdobje varuha človekovih pravic, ker je to vaša, v vaši ingerenci.

MILAN KUČAN
Res je, gospodu Bizjaku na tem mestu, na položaju varuha človekovih pravic, poteka mandat. Septembra mora biti izvoljen varuh človekovih pravic z novim mandatom. Veselilo bi me, če bi se gospod Bizjak ponovno odločil za kandidaturo. Če se bo odločil, ne vem, ampak moj vpogled v njegovo delo in moje sodelovanje z njim bi pomenilo to, kar sem vam povedal: vesel bi bil, če bi ponovno kandidiral.

NOVINAR
Torej zelo pozitivna ocena. Tri minute nama je še ostalo in zadnje vprašanje bi pa res izkoristil za to našo koroško regijo, namreč pripravljajo se novi volilni okraji in tukaj se je že zgodilo, da so poskušali te volilne okraje oziroma ljudi nekako prekrščevati, kar je vedno tisto najhujše, skratka te obstoječe volilne okraje naj bi recimo v Mežiški dolini raztegnili preko gora v Mozirje, potem recimo Prežihove Kotle naj bi padle pod Slovenj Gradec in tako naprej, Mislinja je bila tudi ena varianta, da gre pod Vitanje, imate vi do tega kakšno stališče?

MILAN KUČAN
Mislim, da morajo prevladati tudi strokovni kriteriji pri oblikovanju volilnih okrajev in da je tu temeljno merilo približno enako število prebivalcev. Poslanec naj bi bil izvoljen od števila državljanov, ki mu omogočajo enako moč, torej služenja interesom državljanov. So seveda še nekateri dopolnilni kriteriji: zaokroženost območja in ta je povezana z istovrstnostjo interesov, z dostopnostjo oziroma s povezanostjo območij in tako naprej. Ampak po mojem videnju stvari je ključni kriterij ta, ki pa ne more biti risan čisto geometrično, brez stika z življenjem, ali pa zgolj po proračunu, kako isti kriteriji, torej število prebivalcev, ustreza interesom ali pa oceni posamezne politične stranke, ki lahko s premaknjeno mejo volilnega okraja v to ali v drugo smer ima več možnosti za izvolitev. Je seveda legitimen takšen interes strank ampak, ker so interesi protislovni mislim, da mora o tem odločiti stroka.

NOVINAR
Gospod Kučan, kam vas še danes vodi pot?

MILAN KUČAN
Ko končam pri vas, grem v Velenje. Na svoje večere me je povabil poslanec Kontič. Precej časa sem to odlagal, ampak danes se je ujemalo vaše povabilo na Koroški radio z njegovim povabilom in sem to dvoje združil. Potem pa mislim, da bo za danes dovolj.

NOVINAR
Dovolj je tudi tega razgovora. Drage poslušalke, spoštovani poslušalci četrte mreže, kot ji tudi pravimo regionalnih in lokalnih radijskih postaj Slovenije, lep pozdrav in še kdaj na poslušanje.

MILAN KUČAN
Nasvidenje! Srečno!


 

arhivska stran