|
POVZETKI IZ POGOVORA PREDSEDNIKA REPUBLIKE NA 4. RADIJSKIH MREŽI - RADIO SLOVENSKE GORICE
Lenart, 29. marec 2001
Predsednik republike Milan Kučan v odgovorih na vprašanja poslušalcev in novinarke lokalne radijske postaje - Radio Slovenske gorice Tatjane Letnik.
1. O ZAKONU O MEDIJIH IN DELOVANJU NEKOMERCIALNIH RADIJSKIH POSTAJ
"V zakonu o medijih je treba rešiti vprašanje, kdo je nosilec oziroma kdo uresničuje nacionalni izobraževalno-informativni program. Ali je to samo osrednja radijska in televizijska hiša, torej RTV Slovenija, ali so to tudi druge radijske in televizijske postaje. Največji del, če želimo kvalitetni program, je treba prepustiti najbolj kvalificirani in največji hiši, ki je tudi javni zavod in je bil s tem namenom v osnovi tudi ustanovljen. Treba pa je seveda omogočiti tudi konkurenco in dostop vsem drugim radijskim postajam, za kar pa je seveda potrebno tudi plačati, tako kot recimo plačujemo zasebne šole, če uresničujejo program javnega šolstva. Za financiranje informativnih programov nekomercialnih lokalnih radijskih in televizijskih postaj bi bil najbrž potreben poseben sklad," je dejal predsednik države Milan Kučan v oddaji četrte radijske mreže slovenskih lokalnih in regionalnih radijskih postaj, ki je potekala v studiu Radia Slovenske gorice.
"Zdi se mi nelogično, da se nek vir , ki je namenski, poskuša uporabljati v druge namene. Tako ko se je bencinski tolar, ki je bil namenjen izključno za financiranje gradnje avtocestnega omrežja začenjal uporabljati za vrsto drugih stvari", je dejal predsednik. Zato bi bil v ta namen po Kučanovem mnenju najbrž potreben poseben sklad.
Predsedniku se ob tem postavlja tudi vprašanje, ali je v Sloveniji še smiselna delitev na komercialne in nekomercialne radijske postaje glede na trend, kakršen je, pa tudi, ali je pametno, da imamo v Sloveniji toliko postaj, ki v bistvu nimajo nobenega svojega programa.
2. O OBLIKOVANJU REGIJ
"Velikost države naj ne bi bil argument za spor, ali so v Sloveniji pokrajine potrebne ali ne. Zapleta se v glavnem pri vprašanju, kje bo sedež regije, tako da to dodatno otežuje resen premislek. Če imamo pred očmi izhodišča, da je oblast, odločanje potrebno približati ljudem, potem se seveda tudi v Evropski uniji razmišlja ne samo o državnem odločanju, ampak tudi o regionalnem odločanju, o tem, da je Evropska unija tudi zveza evropskih regij, ne samo evropskih držav," je poudaril predsednik Kučan. "S to zahtevo je soočena tudi Slovenija, ki ima zdaj dvanajst statističnih regij."
Z vidika razvitosti so med regijami velike razlike, vendar je treba upoštevati tudi različne razvojne potenciale, ki jih imajo, je dejal predsednik Kučan.
"Če bomo imeli regionalno strukturo vzpostavljeno, lahko v letih med 2003 in 2005, kot je dejal nekdanji minister Senjur, Slovenija skozi regionalni razvoj, skozi konkretne projekte od EU pridobi okoli 120 milijard denarja. Sicer ga Slovenija v tem času lahko dobi samo 15 milijard. Torej odreče se tudi fondom za izravnavanje razvojnih razlik, ki jih ima EU za to na razpolago."
"Kakšni so razvojni potenciali in kako te razvojne potenciale spremeniti v razvojno možnost in jo tudi uresničiti, pa je odvisno od uspešnosti razvojnih agencij, ki so formirane na ravni države, imajo pa jih tudi nekatere pokrajine in občine, saj je njihova osnovna naloga pripravljati razvojne projekte in s temi razvojnimi projekti konkurirati republiškemu in tudi evropskem denarju."
Ocena predsednika Kučana je, da je razvojnih pobud po statističnih regijah oziroma v agencijah veliko več, kot jih je mogoče iz enega samega središča, torej iz Ljubljane, pripravljati.
3. LASTNINJENJE NA PODROČJU TELEKOMUNIKACIJ
"Eno pomembnih vprašanj za tiste, ki so nekoč vlagali v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja, je danes vprašanje povračil," je na vprašanje novinarke odgovoril predsednik Kučan. "V času, ko so se ta sredstva vlagala - vlagala so se seveda tudi za šole, za vrtce, za zdravstvene domove, za ceste, za vodovode s samoprispevki - smo živeli v sistemu družbene lastnine. Ljudje so vlagali svoja sredstva zato, da bi si izboljšali svoj standard."
"Danes se Telekom lastnini, postaja privatna last in ni razloga, da bi njegovi lastniki postali samo tisti, ki imajo denar," je dejal predsednik in izrazil stališče, da "lahko postanejo tudi tisti, ki so svoj denar v telefonsko infrastrukturo že vlagali. Te zahteve so utemeljene. Na kakšen način se naj ta prispevek prizna in poravna, o tem naj odločijo strokovnjaki s tega področja."
Kučan je ob tem vprašanju dodal, da je res, da je ustavno sodišče že poleti 99. leta presodilo, da je vlada, ki se je sama zavezala, da bo s posebnim zakonom uredila ta problem, dolžna sprejeti zakon in je za to postavilo celo rok - junij leta 2000. "Tega posebnega zakona še zmeraj ni in zdaj ni mogoče pri zakonu, ki je na dnevnem redu in ki sicer ureja druge stvari, in je priložnost, da se v tem zakonu to uredi, spet reči - to bomo uredili s posebnim zakonom. Ne. Zakon bi bilo potrebno predlagati zdaj, če ga prej v roku ni bilo mogoče predlagati."
Predsednik republike je izrazil prepričanje, "da je v interesu države, tudi oblastnih struktur, da se z združenjem vlagateljev v telefonsko infrastrukturo poskuša pogovoriti in dogovoriti." "Potem referendum, ki bi izgledal kot sredstvo za izsiljevanje, ne bi bil potreben."
Kučan je izrazil tudi prepričanje, da bo dovolj pripravljenosti za pogovor tako pri pristojnem ministru kot pri vladi.
4. PROBLEMATIKA SLOVENSKEGA KMETIJSTVA PRI VČLANJEVANJU V EU
Na vprašanje, kaj bo pridružitev Evropski uniji prinesla slovenskemu kmetijstvu, je predsednik dejal, da je za odgovor na to vprašanje najprej pristojno ministrstvo za kmetijstvo, minister But.
"Vključitev v EU gotovo prinaša dobre in slabe strani" je dejal predsednik Kučan in med dobrimi stranmi izpostavil dejstvo, "da bomo morali prečistiti strukturo slovenskega kmetijstva ter razčistiti z vprašanji, kaj vse se v Sloveniji šteje za kmeta in kaj ne, kaj je po evropskih kriterij kmetija v Sloveniji, kaj bomo naredili s tistimi, ki tem kriterijem ne bodo ustrezali in ali je prav, da poskušamo s tako imenovanim kmetijskim denarjem financirati tudi stvari, ki bi jih najbrž morali iz drugih virov, ali reševati druge probleme, kot so recimo demografska politika, poselitev, zlasti višinskih in obmejnih področij, kulturno življenje na vasi in tako naprej."
Glede na očitke, češ da imajo kmetje, ki so člani stranke SLS+SKD Slovenske ljudske stranke prednost pri razdeljevanju državnega denarja je predsednik dejal, da za to nima dokazov in da tak prigovor zahteva resen premislek.
5. O DENACIONALIZACIJSKIH POSTOPKIH
"Izvirni greh je po mojem mnenju v samem zakonu, ki kot temeljno obliko vračila premoženja pozna vračanje v naravi. Premoženje po tolikih letih vračati v naravi je seveda komplicirana stvar. Postopki preverjanja, zlasti tam, kjer gre že za dediče, kjer so bila nejasna lastninska razmerja in tako naprej, seveda zahtevajo čas," je na vprašanje poslušalke o počasnosti denacionalizacijskih postopkov rekel predsednik Kučan.
Po njegovem mnenju bi opravičilo, da se stvari tako dolgo vlečejo, težko našli. "To spada v kategorijo sodnih zaostankov in zaostankov na upravnih oddelkih, ki jih pravzaprav ne moremo več opravičiti. Ampak s tem se seveda mora soočati vlada in predvsem se mora soočati tudi sodna oblast. To je vrhovno sodišče, ki bi vendarle - kljub programu Herkules, ki zdaj funkcionira, ki je bil vzpostavljen prav zato, da bi na sodiščih, ki ima največ zaostankov, zmanjšalo to število zaostankov z več goreče zavzetosti. Navsezadnje, če je človeku pravica zagotovljena, in je ne more uveljaviti na sodišču, ker čaka toliko časa, potem je za njega ravno tako, kot da mu ta pravica z zakonom ali ustavo ne bi bila zagotovljena" je dejal predsednik Kučan.
6. O OŠABNOSTI OBLASTI IN VLOGI OPOZICIJE
Predsednik Kučan je na vprašanje novinarke, kaj je mislil z nedavno izjavo o "arogantnosti" oblasti dejal "da je vsaki oblasti vrojena ošabnost. Da velja nek ljudski pregovor, da oblast kvari in da absolutna oblast do konca pokvari. Zato je potreben seveda nadzor nad oblastjo in ta nadzor je institucionaliziran v opoziciji. Opozicija in njena nadzorna funkcija ni odvisna od številčnosti; odvisna je od argumentov; od pametnega nastopanja, ki nima namena samo razvrednotiti, kar vlada dela, ampak ji postaviti ogledalo, da so možne tudi boljše rešitve, ali doslednejše rešitve od tistih, ki jih predlaga". Opozorila vladi so po mnenju Kučana prav zdaj na mestu. "S tem, da oblast ni samo vlada in ni samo državni zbor, oblast so tudi državni uslužbenci, javna uprava, ki seže do najbolj splošne ravni, kjer z njo prihaja v stik človek", je zaključil predsednik Kučan
7. O IMENOVANJU NOVEGA GUVERNERJA BANKE SLOVENIJE
Po mnenju predsednika Kučana je "mesto guvernerja Banke Slovenije tako pomembno mesto v strukturi upravljanja države, da bi bilo ugledno za državo, da se o njem ne bi glasovalo, temveč bi bil guverner na to mesto postavljen s soglasjem v parlamentu." "Gre namreč za človeka, ki vodi monetarno oblast, se pravi stabilnost naše nacionalne valute, tolarja, ki skrbi za inflacijo in ki skrbi za zavarovanje te valute," je dejal predsednik Kučan.
"Žal guvernerja niso podprli vsi koalicijski partnerji, pa tudi ne vsi znotraj stranke, ki ga je predlagala oziroma v imenu katere je ministrski predsednik meni predlagal Gasparija s formulacijo, da izpolnjuje vse pogoje in odstavkom, da bo za njega glasovala tudi liberalna demokracija. Pa vendar niso vsi poslanci liberalne demokracije glasovali za njega."
"Zame je pomembno, da je guverner dobil tako visoko podporo in da zdaj tisti, ki imajo največ moči v državnem zboru, še posebej, ker je ta moč zdaj tako velika, lahko nastopa z argumenti, da bodo znali zagotoviti to, kar je napisano v zakonu o Banki Slovenije: njeno samostojnost in neodvisnost od izvršilne oblasti. To se mi zdi najbolj pomembno. Mislim pa, da je Mitja Gaspari človek, ki bo takšno samostojno in neodvisno pozicijo banke znal uveljavljati tako, kot jo je uveljavljal tudi dosedanji guverner dr. Arhar."
8. O KONCEPTU PRIVATIZACIJE BANK
"Potrebno je privatizirati celotno finančno bančno sfero in infrastukturo. Utemeljenih razlogov, da se je to vprašanje toliko časa odlagalo, ni bilo. Kot ni razlogov, da v prejšnji koaliciji, spomladi lanskega leta, ni prišlo do soglasja," je poudaril predsednik Kučan. Razlog je bil po njegovem mnenju tudi v nekaterih predstavah, da bi si stranke prisvojile ali prilastile banke.
Predsednik Kučan je mnenja, da" je konkurenca na tem področju potrebna." "Da bi banke lahko v celoti opravljale svojo funkcijo je prav, da se jih razdržavi, torej da se jih lastnini," je dejal predsednik Kučan.
Glede na obtožbe, češ da ima predsednik države svoj koncept o privatizaciji bank, je predsednik Kučan odgovoril, da je po razpravi o guvernerju v državnem zboru zvedel, da obstoji njegov koncept lastninjenja, ki da je nesodoben in neevropski in da obstoji nek drug koncept, ki je evropski in sodoben. Zavrnil je namige o "njegovem" konceptu in ponovil svoje prepričanje: "vsaj dve veliki slovenski banki, Ljubljanska in Mariborska, Ljubljanska še posebej če bi se konsolidirala s tako imenovanimi hčerinskimi bankami, bi morali pri lastninjenju ohraniti tudi slovensko identiteto."
Po predsednikovem mnenju je "materialna, finančna, torej gospodarska podlaga identitete naroda potrebna, drugače identitete ni." Po njegovem "bi morali institucionalni lastniki banke postati podjetja ali kapital, ki je zasidran na slovenskem področju. Kar ne pomeni, da to morajo biti slovenska podjetja in samo slovenska podjetja. To morajo biti kvalitetna podjetja, ki lahko in zmorejo biti bančni lastniki in seveda tudi preko organov upravljanja, preko nadzornega sveta in skupščine vplivati na banko. V kakšnem odstotku se ohrani ta tako imenovana dimenzija slovenske identitete in koliko bo bančnega kolača prepuščeno tujcem, to je seveda stvar zelo strokovnih razprav", je poudaril predsednik Kučan.
Predsednik je izrazil tudi željo, da bi se v Sloveniji tudi v prihodnosti prepoznala slovenska banka kot naslednik slovenskega bančništva, ki ima dolgo tradicijo in dolgo zgodovino in ki je bilo po mnenju predsednika Kučana tudi kvalitetno.
9. O VATIKANSKEM SPORAZMU
"To vprašanje je, kot marsikatero drugo v Sloveniji, spolitizirano", je izrazi svoje mnenje predsednik Kučan in dodal, da "se glede na jasno pravno in ustavno ureditev - na ustavno določbo, da je cerkev ločena od države, da je država ločena od cerkve, da sta torej to dve instituciji, ki ne prihajata druga z drugo v spor, vsak opravlja svojo dejavnost - sporazum ne zdi nujen." Po mnenju predsednika Kučana je "lahko koristen v primeru, da obe strani, vlada in rimokatoliška cerkev v Sloveniji menita, da ta sporazum podrobneje ureja to, kar je sicer določeno z ustavo, z zakonodajo in z mednarodnimi akti."
Predsednik Kučan se strinja s stališčem dr. Podobnika, da si je boljše vzeti čas, da ne bi prišlo do preglasovanja.
Opredelil se je tudi do stališča, da bo vlada, ko bo poslala sporazum, torej ko se bo dogovorila s cerkvijo, dala sporazum v presojo ustavnemu sodišču. "Vlada vendarle mora stvari delati v prepričanju, da dela ustavno. S tem prepričanjem mora svoje predloge pošiljati v državni zbor. Potem pa je seveda stvar državnega zbora ali pa dela poslancev v državnem zboru, ki dvomijo, da se obrnejo na ustavno sodišče. Drugače postaja ustavno sodišče servis vlade in na nek način tudi potuha vladi."
10. O SOCIALNI VARNOSTI IN ODLOKU O OBRATOVALNEM ČASU
"Država gotovo ni tako bogata, da bi s prispevki, ki jih v proračun dajemo davkoplačevalci, lahko vzdrževala popolno socialno varnost vsakega človeka. Je pa vendarle nekaj naredila, da bi lahko človek takrat, kadar sam ne more poskrbeti zase, za svojo socialno varnost, lahko imel zagotovljeno vsaj najnižjo stopnjo socialne varnosti. Za to predvideva kriterije, ki nekako ustrezajo materialni možnosti naše države.
Ali če rečem drugače: vsak kmečki gospodar ve, da ne more pojesti več kot pridela, ali se mora pa zadolžiti. Tako je tudi s to državo. Mi bi najbrž vsi želeli, da bi pridelala več, da bi lahko porabili več, ampak žal, tako kot je, je" je dejal predsednik Kučan.
"Državi ni mogoče očitati popolnega brezčutja, ko gre za socialno varnost državljanov," je dejal Kučan in dodal, "da je najpomembnejši element socialne varnosti, da ima posameznik plačano delo." Pri tem pa je izpostavil vlogo države, ta je predvsem v ustvarjanju novih delovnih mest.
"Ob tem pa mora država, če želi biti socialna, skrbeti tudi za to, da ima dovolj socialnih transferjev, sredstev v proračunu, ki jih namenja za primere, ko človek ne more s svojim delom poskrbeti zase, ko mu je potrebno pomagati. In država mu je tudi dolžna pomagati."
Oblast, ki ima podporo ljudstva, bi morala po mnenju predsednik Kučan imeti tudi informativno svetovalno vlogo, da usmeri državljane pri reševanju njihovih socialnih problemov na prave naslove.
Ob vprašanju o socialni državi je predsednik Kučan izpostavil tudi element socialnega partnerstva, pri čemer je poudaril, "da sporazumevanje in pogovarjanje med socialnimi partnerji rešuje marsikateri problem. Preprečuje, da bi prišlo do konflikta, kot je prišlo v primeru nedavne odločitve ministrice Petrinove glede odločbe o obratovalnem času trgovin."
Vprašanje odloka o obratovalnem času v trgovinah, ki je razburilo javnost, je predsednik v odgovoru poslušalcu razmejil od vprašanja delovnega časa. "Delovni čas je določen z delovno zakonodajo in so tudi za kršitelje predvidene dovolj visoke kazni," je dejal predsednik Kučan. Opozoril je tudi na dejstvo, da gre pri tem vprašanju tudi "za hudo konkurenco med trgovci. Enim ustreza, da lahko imajo trgovine odprte v nedeljo. So si pač preračunali, da se jim to splača. Drugi so preračunali, da se jim to ne splača, da jim to zmanjšuje dobiček. To je njihova stvar", je dejal predsednik Kučan in dodal, da "ne bi bilo prav, da socialna vprašanja, skrb za družino, skrb za vrednote in tako naprej, padejo v to dostikrat brezobzirno konkurenco lastnikov kapitala."
11. O STOTIH DNEH VLADE IN PRORAČUNU
"Vlada je po stotih dnevih je podvržena strogemu nadzoru javnosti, civilne družbe, parlamentarne opozicije in novinarjev, ki nastopajo v imenu javnosti," je dejal predsednik Kučan. Po mnenju predsednika Kučana je imela vlada pravzaprav težko nalogo, kajti "nastale so težave v javnih financah. Proračuna ni bilo, prejšnja vlada ga ni pripravila in priprava proračuna, o katerem se prav zdaj razpravlja v državnem zboru je pravzaprav največje delo, ki ga je do zdaj vlada opravila," je poudaril predsednik Kučan in dodal, "da bi bilo dobro, da bi tudi v Sloveniji, kot je navada v drugih demokracijah, sprejeli proračun vsaj za dveletno obdobje. Tako bi na daljši rok bilo mogoče zastaviti politiko in postaviti tudi materialna razmerja in temelje, ki so pogoj za njeno realizacijo."
|
