Sporocila za javnost in demantiji

PREDSEDNIK KUČAN IN AVSTRIJSKA ZUNANJA MINISTRICA O MEDDRŽAVNEM SODELOVANJU

Ljubljana, 30. april 2001

Foto: BOBO Predsednik republike Milan Kučan je sprejel dr.Benito Ferrero-Waldner, zvezno ministrico za zunanje zadeve Republike Avstrije, na pogovor ob njenem delovnem obisku v Republiki Sloveniji. Predsednik Kučan je uvodoma označil podpis Sporazuma med Vlado RS in Vlado RA o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti kot dober razlog za obisk ministrice v Sloveniji in pomemben korak za prihodnjo graditev dvostranskih odnosov. Ministrica dr.Waldnerjeva je glede podpisa sporazuma dejala, da ni zgolj dober razlog, temveč dobro znamenje za dvostranske odnose in ob tem izrazila tudi osebno zadovoljstvo nad finalizacijo sporazuma.



Predsednik republike Milan Kučan je v nadaljevanju pogovora omenil dogovor slovenske in avstrijske strani, da zgodovina postane predmet zgodovinarjev in tako začne z delom slovensko-avstrijska skupina zgodovinarjev in pravnikov. Menil je, da bo začetek tega dela zanimiv, saj del zgodovine različno vrednotimo oz.jo politika vrednoti drugače.

Predsednik je poudaril, da si je Slovenija želela in si želi videti v Avstriji dobrega soseda. "Od nastanka samostojne slovenske države je bila Avstrija dober sosed. Zaradi zgodovinskih in drugih razlogov je Dunaj bolje razumel okoliščine v Sloveniji v času osamosvajanja kot druge prestolnice."

Glede avstrijske pobude o strateškem partnerstvu je Kučan dejal, "da bo regionalno sodelovanje in subsidiarno odločanje na regionalni ravni postalo zelo pomembno, kajti regije obstajajo dalj časa kot države. Težko je definirati, kaj je Srednja Evropa" in ravno zato je po predsednikovem mnenju pomembno vzpodbujati takšno sodelovanje. Različne države imajo različne strateške interese, ki tudi niso dani za vselej. Med Avstrijo in Slovenijo obstajajo po mnenju predsednika štirje razlogi za takšno sodelovanje. "Prvi razlog je Balkan, umiritev oz.normalizacija tega področja. Tudi Avstrija je še zmeraj zelo blizu tega področja in nihče ne more mirno spati, dokler se razmere na Blakanu ne uredijo. Slovenija je bliže Balkanu in lahko lažje najde rešitve, saj je v svetu o Balkanu veliko zgodovinske ignorance. Predstave, ki so morda uporabne v drugih delih sveta, tukaj niso. Drugi razlog je varnostni interes, pri katerem je potrebno poudariti dva elementa: schengensko mejo in obrambno varnostno strategijo. Razlika med Slovenijo in Avstrijo je v tem, da Slovenija vidi svojo prihodnost v okviru Nata, medtem ko si Avstrija še ni izoblikovala svoje dolgoročne vizije glede vključitve v Nato. Tretji razlog je širitev EU. Na prvem mestu pri tem je zavezanost istim vrednotam. Tej perspektivi Evropa nima druge dobre alternative. Kljub skorajšnji širitvi EU bo ostalo na vzhodu še mnogo držav, ki jim bo EU samo želja oz.cilj in ne realnost. Koristno bi bilo prenašanje izkušenj na države, ki so danes še daleč od položaja Slovenije. Kot četrti razlog za sodelovanje v strateškem partnerstvu so nove ideje, ki v Evropi nimajo ravno močnih izvirov." Po mnenju predsednika Kučana se je v evropsko politiko naselilo preveč pragmatizma. "S pragmatizmom pa ne moremo odgovarjati na probleme človeštva," je dejal predsednik Kučan.

Glede kulturnega sporazuma, je predsednik Kučan v nadaljevanju izrazil strinjanje, da "gre za pomemben sporazum, saj zadeva kulturno sodelovanje v najširšem smislu. Posebej občutljiv je samo del sporazuma, ki zato toliko bolj zasluži pozornost. To so manjšine, ki so zgodovinsko dejstvo v Evropi. Vsaka država ima problem s tem vprašanjem. Politiki sicer govorijo, da so manjšine mostovi med državami, vendar so marsikdaj v praksi moteč element." Predsednik Kučan je ob tej priložnosti povedal, da se je veliko ukvarjal s položajem Južnih Tirolcev v Italiji in z vlogo Avstrije pri njihovi zaščiti. Menil je, "da se manjšinske rešitve ne dajo avtomatično prenašati, vsaka manjšina je zgodovinski fenomen, so pa zelo poučni dobri zgledi. Tako se tudi položaj, ki ga imata italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji, ne more uporabljati za druge manjšine. Slovenija svoje manjšinske politike ni nikoli gradila na principih recipročnosti ali numeričnosti. Nacionalne regulative morajo odražati evropske principe, ki naj bi zagotavljali, da so manjšine most in ne moteči elementi." Predsednik Kučan je v nadaljevanju dejal, da je Slovenija v izhodišču zahtevala izrecno omembo ADP v kulturnem sporazumu. Menil je, da je 7.člen ADP trajna zaveza in ne more biti časovno omejen. Na to je odgovorilo tudi Ustavno sodišče Republike Avstrije, ki je ugotovilo neskladje med ADP in avstrijsko zakonodajo. "Za nemško etnično skupino je Slovenija s tem sporazumom storila več kot za ostale etnične skupine v Sloveniji", je poudaril predsednik Kučan in nadaljeval, "da morata pri uresničevanju sporazuma obe državi ostati v kontinuiranem dialogu, če želimo uresničiti cilj, ki smo si ga zastavili na začetku pogajanj." "Prastrah ni dobra popotnica na tej poti, tudi molčanje ne. Če tega dialoga ne bo, zna postati ta sporazum moteča stvar. Najslabše bi bilo, če čez pet let ne bi podaljšali njegove veljavnosti, saj ta dokument postavlja v novo luč odgovornost obeh držav. Kulturni sporazum je potreben tako Sloveniji kot Avstriji in je legitimacija pred svetom." je poudaril predsednik Kučan.


Foto: BOBO

URAD PREDSEDNIKA REPUBLIKE

 

arhivska stran