ZAKLJUČIMO ZGODOVINSKI ČAS MED DRUGO SVETOVNO VOJNO IN PO NJEJ

Ljubljana, 12. november 2001



Zdaj je nova priložnost, da politično končno zaključimo zgodovinski čas slovenskega naroda med drugo svetovno vojno in takoj po njej, je zapisal predsednik republike Milan Kučan v svojem pismu, ki ga je danes poslal predsedniku Državnega zbora RS Borutu Pahorju.

»Ne moremo popravljati tistega, kar se je zgodilo, lahko pa sklenemo, da ne bo politika pisala zgodovine. Pieteta do mrtvih nam nalaga, da mrtvi ne bodo zlorabljeni za politične obračune. Prav je, da se k temu zavežemo,« je poudaril.

Predsednik Kučan je v svojem pismu ponovil pobude in predloge zadnjih desetih let državnemu zboru in vladi za ureditev odnosa slovenske države do tega obdobja. Poudaril je, da je že pred nastankom slovenske države, ob spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu julija 1990 verjel, da nas bo povezala skrb in odgovornost za nastajajočo državo in bomo zato sprejeli idejo sprave.

Predsednikovo stališče ves čas je, da je država dolžna poskrbeti za ureditev grobišč po vojni pobitih ter za spoštljivo označitev in vzdrževanje grobišč; za hitrejši in do svojcev spoštljiv postopek pri izdaji mrliških listov; za seznam vseh žrtev druge svetovne vojne in po njej (za knjigo mrtvih); za pospešeno urejanje spominskih parkov v Kočevskem Rogu in na Teharjih; za spomenik vsem žrtvam druge svetovne vojne in povojnih izvensodnih pobojev, ki naj bo trajen simbol skupnega spomina in naše spravno dejanje; za kazenskopravno razjasnitev povojnih izvensodnih pobojev; za politično dejanje, ki bo v skupni izjavi parlamentarnih strank obsodilo hudodelska in druga protipravna ravnanja takoj po vojni in povezalo žive v skupnem spominu na vse žrtve vojnih časov in povojnih dni. Takšno dejanje bi po mnenju predsednika prispevalo, da bi mrtve lahko prepustili spoštljivemu spominu, strokovno presojo dogajanj pa zgodovinarjem in zgodovini. Slovenci smo svojo zgodovino ustvarjali skupaj, delali smo jo drug drugemu. Sprejmimo jo za svojo zdaj, prej ali slej bomo to morali storiti, je še zapisal predsednik Kučan.

Predsednik republike je v pismu spomnil tudi na sklep Odbora DZ za obeležitev 50. obletnice konca druge svetovne vojne za postavitev spomenika vsem žrtvam decembra 1995. Kot spodbudno je ocenil delovanje Komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, katere program zasluži vso moralno in materialno podporo. Ob vseh zastojih so po mnenju predsednika republike zelo pomembna sedanja dejanja državnega tožilstva, čigar pristojnost je razjasnitev kazenskopravne strani povojnih izvensodnih pobojev.

V pismu je predsednik republike tudi pozval k razmisleku, da bi DZ povabil vse, katerih svojci so pogrešani v drugi svetovni in po njej, da v skladu z veljavnimi predpisi prijavijo pogrešane, vlada pa bi z ustreznimi navodili pristojnim organom poskrbela, da bodo postopki pietetni in poenostavljeni.

Predsednik republike je pismo v vednost poslal tudi predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku.

Pismo predsednika republike predsedniku Državnega zbora je skupaj s prilogami v celoti objavljeno na spletni strani predsednika republike.