BILATERALNA SREČANJA OB ROBU MILENIUMA

Ljubljana, 8. september 2000


Predsednik Kučan je imel na vrhu tisočletja več bilateralnih srečanj. Poleg drugih, krajših, je imel bilateralne pogovore z nemškim kaclerjem Gerhardom Schroederjem, predsednikom Avstrije Thomasom Klestilom, z madžarskim predsednikom Ferencem Madlom, portugalskim premierom Antoniom Guterresom in predsednikom vlade Norveške Jensom Stoltenbergom. V vseh srečanjih so bila obravnavana vprašanja evroatlantskih integracijskih procesov, pa tudi položaj v Jugovzhodni Evropi. Predsednik Kučan se je srečal tudi z emirjem Katarja, ki letos prevzema predsedovanje Organizacija islamske konference, šeikom Hamad bin Khalifa Al-Thani-jem, s katerim sta se pogovarjala predvsem o vprašanju nasledstva nekdanje SFRJ.

Proces širitve EU je v interesu vse Evrope in je nepovraten, vsako kandidatko je treba obravnavati posamično, je predsednik Kučan na kratko povzel pogovora s kanclerjem Schroederjem in premierom Guterresom. Slovenija ostaja kredibilna kandidatka, pri čemer tako Nemčija kot Portugalska ne vidita razlogov za spreminjanje urnika širitve z letom 2002, je še dodal predsednik Kučan.

Z nemškim kanclerjem se je predsednik Kučan pogovarjal tudi o reformah ZN in Varnostnega sveta. Reforma VS je po mnenju predsednika Kučana smiselna, če se reformira tudi organizacija v celoti. "Naloga VS je varovati svetovni mir in posredovati, ko je mir ogrožen. Miru danes ne ogrožajo toliko spopadi med državami kot spopadi znotraj meja posameznih držav. To postavlja novo razmerje med suverenostjo države kot klasično vrednoto, ki jo varujejo ZN ter potrebo po posredovanju ob množičnem brezobzirnem kršenju človekovih pravic. Prihodnost VS je videti v tem kontekstu, pri čemer imajo v njem prostor države, ki so sposobne to odgovornost sprejeti. Ni logično, da Nemčija po vsem, kar pomeni v svetovnem gospodarstvu, politiki in kulturi, ni v VS," je dejal predsednik Kučan.

S predsednikom Klestilom je pogovor tekel tudi o zapletu med državama, povezan z Avnojskimi sklepi. "Oba sva ugotovila, da smo dolga leta postopoma gradili odnose med državama, ki so dobri in so v vzponu tudi na gospodarskem področju. Vprašanje Avnojskih sklepov, ki se je odprlo iz notranjepolitičnih potreb v Avstriji in Sloveniji, ne bi smelo postaviti pod vprašaj celote teh odnosov in mu dati težo, kot si jo zasluži," je po pogovoru predsednik Kučan. Posebej je poudaril, da sta tako Avstrija kot Slovenija zainteresirani za širitev EU v srednje- in vzhodnoevropski prostor. Avstrija bi lahko pri tem igrala pomembno vlogo, tako kot jo je doslej, ko je podpirala ne samo pridruževanje Slovenije, ampak tudi Češke, Slovaške, Madžarske in Poljske.

Avstrija Sloveniji priznava, da je ena od enakopravnih naslednic nekdanje Jugoslavije. Slovenijo vidi kot kredibilno kandidatko za vstop v EU in ne bo pogojevala slovenskega pridruževanja z bilateralnimi vprašanji, ki niso predmet pogajanj z EU, je dejal predsednik Kučan. Predsednika pa sta ugotovila, da obstajajo razlike glede priznavanja Avstrijske državne pogodbe in glede mnenja, ali je slovenski zakon o denacionalizaciji diskriminatoren do avstrijskih državljanov. "Slovenija ima svoj zakon, na podlagi katerega je možno uveljavljati pravice v upravnih postopkih in pred slovenskimi sodišči. Če kdo meni, da je z odločitvijo slovenskega sodišča prikrajšan, se ima pravico pritožiti na Evropsko sodišče za človekove pravice. Moje mnenje je, da zakon ni diskriminatoren in postavlja vse upravičence v enakopraven položaj," je svoje stališče, ki ga je posredoval predsedniku Klestilu, za novinarje povzel predsednik Kučan.