Govor predsednika ob dnevu 72. brigade Slovenske vojske

Maribor, 23.11.2009  |  govor

Govor predsednika Republike Slovenije in vrhovnega poveljnika obrambnih sil dr. Danila Türka ob dnevu 72. brigade Slovenske vojske
Maribor, 23. november 2009


Drage pripadnice in pripadniki 72. brigade Slovenske vojske,
najprej pozdrav vam,
vojakinjam, vojakom,
podčastnicam, podčastnikom,
častnikom in častnicam,
visokim gostom, vsem, ki ste se zbrali ob tem pomembnem praznovanju.

Pozdravljam predstavnike slovenske policije, veteranskih in domoljubnih organizacij in druge navzoče goste. To je velik praznik. To ni samo praznik vojaške enote, ampak praznik vseh nas, ki poznamo, cenimo in spoštujemo Slovensko vojsko.

Prazniki enot so vselej pomembni. Širšo pomembnost pa imajo, kadar njihove korenine sežejo v zgodovinsko pomembna obdobja in dogodke. In korenine 72. brigade so pognale v takšnih, za Slovenijo zgodovinsko pomembnih dogodkih - v vojni za Slovenijo. Brigada nadaljuje tradicijo enot 7. pokrajinskega poveljstva Teritorialne obrambe - poveljstva vzhodnoštajerske regije. Veliko pripadnikov 72. brigade je bilo udeleženih v Pekrskih dogodkih, spopadih v Ormožu, Gornji Radgoni, Šentilju in drugih krajih naše domovine, kjer se je bila osamosvojitvena vojna.

Danes so posamezne enote brigade nameščene od Bohinjske Bele do Novega mesta, od Maribora do Pivke. Od leta 1992, ko je bilo ustanovljeno poveljstvo brigade, pa do danes je enota prerasla v močno oboroženo silo, ki združuje različne enote rodov in služb in razpolaga z veliko ognjeno močjo. Značilnost brigade je tudi njena sestava, ki jo tvorijo pripadniki stalne in pogodbene rezerve. Ravno 72. brigada Slovenske vojske je enota, ki je prva začela usposabljati pripadnike pogodbene rezerve za delovanje v mednarodnih operacijah in misijah. Učinek svoje usposobljenosti sedaj izkazujejo v operaciji KFOR na Kosovu od avgusta letošnjega leta naprej.

Posebej želim poudariti tudi uspešno organizacijo in vodenje osrednje vaje Slovenske vojske v minulem letu "ZMOŽNOSTI 2008", na kateri sem tudi sam imel priložnost prisostvovati. Veščine in usposobljenosti, izkazane na vaji, so potrdile oceno brigade in vseh sodelujočih. Kasnejši rezultati na območju nameščanja njenih pripadnikov zato niso presenečenje. Velike vojaške vaje morajo vselej odražati resnično stopnjo usposobljenosti in pripravljenosti, biti morajo priložnost, da vsakokrat posebej in dovolj celovito in natančno ocenimo napredek naše vojske. Vaja "ZMOŽNOSTI 2008" je takšna bila. Zato čestitke vsem vam, ki ste pri tem sodelovali, in posebej poveljniku 72. brigade.

Tudi letos je bilo tako. Z uspešno končano afirmacijo na vaji "SVIZEC 2009" je Slovenska vojska skladno s cilji sil vzpostavila še dve zmogljivosti, pomembni za nacionalno obrambo in za integracijo v zavezništvo. To sta 18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo in mobilna bolnišnica ROLE 2 LM. S temi zmogljivostmi Slovenska vojska dodatno dobiva jasno prepoznaven profil tudi na mednarodnem prizorišču.

Toda vojaška usposobljenost še ni vse, kar pričakujemo od naše vojske. Želim izpostaviti tudi odlično sodelovanje tako 72. brigade kot tudi ostalih enot Slovenske vojske s civilnim okoljem, z okoljem, kjer pripadniki živijo in delajo. Ravno v Mariboru sem imel priložnost velikokrat slišati, kako zelo dobro je to sodelovanje. Prepričal sem se tudi, da nova pridobitev, obnovljeni objekt Kadetnice, v kateri je osrednja izobraževalna ustanova Slovenske vojske, to je Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, že služi svojemu namenu.

Danes sem predaval častniškemu zboru Slovenske vojske o slovenski vojski, kakršna je danes in kakršno si želimo v prihodnje. Obnovljena Kadetnica je za Slovensko vojsko, za katero rečemo, da je nenehno učeča se organizacija, dragocena pridobitev. Ta izobraževalna ustanova bo prav gotovo pripomogla k še hitrejšemu razvoju slovenske vojaške inteligence. Kadetnica je tudi za mesto Maribor, gospodarsko in kulturno središče severovzhodne Slovenije in, posebej poudarjam, univerzitetno mesto z umetniškim utripom, velika pridobitev. Verjamem, da bo našla svoje mesto v programih projekta Maribor - Evropska prestolnica kulture 2012. Ustvarjena je priložnost, da svoje nove zmogljivosti Slovenska vojska ponudi tudi drugim državam članicam zavezništva in pripadnikom oboroženih sil, s katerimi sodelujemo. In tudi na ta način se bo pokazala sposobnost Slovenske vojske in njena volja integrirati se z okoljem in povezovati se z okoljem.

Toda vrnimo se k današnji slavljenki, 72. brigadi, in geslu te brigade "SKUPAJ ZMOREMO". To geslo jasno sporoča, da sta sodelovanje in medsebojna pomoč tisto, kar daje najboljše rezultate. Tako je bilo med našo osamosvojitvijo in tako naj bo tudi danes. Ta misel nas nenehno opozarja, da je v središču vsakega uspeha človeško prizadevanje. Tudi skupno prizadevanje je vselej človeško prizadevanje. Zato mora biti v središču naše pozornosti človek in vojak, kajti samo tako bo naša vojska napredovala. Že res, da vojska ne zmore brez tankov, letal in druge opreme, vendar to niso najpomembnejši viri njene moči. Naš najpomembnejši vir moči so ljudje, sposobni ravnati z orožjem in tehničnimi sredstvi, ljudje, ki razumejo in znajo ukrepati v vsakem položaju, ljudje, ki razumejo družbene razmere, pa tudi trenutke, ko je družba v težavah. Na takih ljudeh sloni prihodnost 72. brigade in naše vojske v celoti. Družbena skupnost pa ima do teh ljudi obveznost pravičnega ravnanja. Kadar so družbene zahteve do njih pravične, tudi pravično vračajo z zaupanjem, z uspešnim usposabljanjem in zlasti z uspehi v vojaških akcijah.

Drage pripadnice in pripadniki 72. brigade,

danes je tudi dan praznika - dan Rudolfa Maistra. Brez Maistrove odločnosti in sposobnosti bi celotna kasnejša zgodovina Slovencev potekala drugače, kot je. Na številnih prireditvah, ki so se v minulih dneh zvrstile v spomin in počastitev našega generala Maistra, je bilo povedanega že veliko. Tu, v Mariboru, pa je spomin na generala Maistra še posebno živ. Prav je, da se spomnimo na tisto zgodnje sobotno jutro, 23. novembra 1918, ko je Maister s svojimi borci razorožil enoto nemško-avstrijske mestne varnostne straže oziroma zeleno gardo mariborskih Nemcev. Po vsega 47 minutah vojaške akcije je nastal nov položaj, ki je odločilno vplival na kasnejše dogodke in na zgodovino. Ovrženi so bili velikonemški apetiti po ozemlju slovenske Štajerske. S tem so bili postavljeni temelji, na katerih je bila v naslednjih desetletjih vzpostavljena sklenitev slovenskega nacionalnega ozemlja, s tem pa tudi podana ena treh temeljnih podlag za ustanovitev samostojne države. Maistrovo delo je vgrajeno v same osnove naše državnosti, ki je bila dokončno priborjena leta 1991.

In ko se spominjamo Maistra in njegovih borcev, ne govorimo le o zgodovinskih dejanjih, kakršna se zgodijo redko, v prelomnih trenutkih zgodovine. Govorimo tudi o trajnih vrednotah, zlasti o domoljubju kot osrednji vrednoti, ki mora biti še posebej uveljavljena v Slovenski vojski. In tudi po toliko letih je Maister ena od osebnosti v slovenski narodni in vojaški zgodovini, ki naj nas vzpodbuja pri opravljanju našega odgovornega dela. Bodimo torej vsi skupaj zvesti Maistrovemu izročilu. V vseh razmerah vedimo, da smo dediči njegovega duha in njegovih zgodovinskih zaslug, brez katerih bi bilo veliko težje, če sploh, ustvariti slovensko državo in Slovensko vojsko. General Maister je zmogel zgodovinska dejanja. Mi vsi skupaj pa smo dolžni - in skupaj zmoremo - zagotoviti tako nadaljevanje, ki bo vredno njegovega izročila.

Zato, drage pripadnice in pripadniki 72. brigade,

ob vašem dnevu, vašem prazniku, naj vam še enkrat čestitam, naj vam želim uspešno opravljanje odgovornih in zahtevnih nalog in naj se tudi tu, s tega mesta simbolično pridružim vašemu geslu: da, "skupaj zmoremo".

Hvala lepa.