Govor predsednika na svetovnem vrhu FAO o varnosti preskrbe s hrano

Rim, 16.11.2009  |  govor

Govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na Svetovnem vrhu o varnosti preskrbe s hrano FAO - Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo
Rim, 16. november 2009


Spoštovana gospa predsednica,
spoštovani gospod generalni sekretar,
spoštovani direktor Organizacije za prehrano in kmetijstvo,
spoštovani voditelji držav in vlad,
ekscelence,
gospe in gospodje,

udeležba na tem pomembnem svetovnem vrhu o varnosti preskrbe s hrano je vsekakor velika čast in odgovornost. Dovolite mi, da na začetku izrazim osebno hvaležnost in hvaležnost moje države vam, doktor Jacques Diouf, kot generalnemu sekretarju FAO za vaše neutrudno delo in prizadevanje, ki sta omogočili ta vrh. Prav tako bi se rad zahvalil trem agencijam ZN s sedežem v Rimu (Organizaciji za prehrano in kmetijstvo – FAO, Svetovnemu programu za prehrano – WFP in Mednarodnemu skladu za kmetijski razvoj – IFAD), ki so bistveno pripomogle, da je vprašanje varnosti preskrbe s hrano na svetovnem seznamu razvojnih prednostnih nalog prav pri vrhu. Nedvomno je to vprašanje res ena od prednostnih nalog in spada med najpomembnejši del razvojnih ciljev novega tisočletja, ki kličejo po odpravi hude revščine in lakote. Na tej konferenci morda ne bo dosežen dogovor o vseh potrebnih ciljih izkoreninjenja lakote, vendar pa neki napredek mora biti dosežen. Danes sprejeta deklaracija je izraz te potrebe in volje po napredku. In kakor je bilo rečeno, je to le minimum pričakovanj. Ne pozabimo tega! Govorimo o minimumu pričakovanj. In to v času, ko je svet priča tragičnemu protislovju: medtem ko je neskončna pozornost namenjena bančnemu sektorju in finančnim elitam, je stanje v svetovni prehrani neustrezno, pozornost, ki jo vzbuja, pa daleč pod ravnjo, potrebno za spremembo tega stanja. Morebiti pa se bo zgodil preobrat na tem vrhu.

Očitno nas čaka veliko dela, za kar so potrebna tudi sredstva. Treba je pozdraviti odločitev skupine G-20 lansko poletje na vrhu v L’Aquili, da nameni 20 milijard dolarjev za varnost preskrbe s hrano v naslednjih treh letih. Vendar so tu še druge potrebe. Ena od njih se nanaša na ustreznost, učinkovitost in hitrost političnih ukrepov, ki jim ta vrh postavlja temelje in ki bodo res nekaj pomenili. Iz istega razloga potrebujemo celovito reformo sistema urejanja varnosti preskrbe s hrano ter okrepitev FAO in celotnega sistema Združenih narodov. In za kaj takega se zahteva veliko politične vztrajnosti.

Spoštovana gospa predsednica,

ni moj namen, da bi se podrobneje spuščal v reforme, vendar pa bi rad namenil nekaj besed potrebni skladnosti politik in potrebi po združljivosti ukrepov, ki vplivajo na udejanjanje varnosti preskrbe s hrano. Prvič, izboljšati moramo ukrepe za oceno ranljivosti, sisteme zgodnjega opozarjanja na prihajajoče krize pri preskrbi s hrano in poznejše hitre odzive. Razmere, s katerimi smo se spoprijemali lani, se ne smejo ponoviti. Drugič, oblikovati je treba socialno-ekonomsko okolje za preprečevanje ponovne negotovosti pri oskrbi s hrano in učinkovito vzpostavitev ciljno naravnanih mrež socialne varnosti.

Ali če se izrazim jasneje, takšen sistem bi moral zagotoviti horizontalno skladnost politik med sektorji, kakršni so kmetijstvo, gospodarstvo, okolje, in zadevnimi socialnimi vprašanji. Po drugi strani pa bi se moral sistem ocenjevanja, ki temelji na neposrednih povratnih informacijah s terena, izkazati kot neprecenljiv za vsako izboljšavo ter prilagoditev usmeritev in ukrepov v zvezi s posebnimi potrebami ranljivega prebivalstva.

Šele ko bomo vzpostavili skladnost politik, lahko pričakujemo ugodne učinke v zadevah, kakršne so:

• povečanje kmetijske pridelave in prihodkov kmetov;
• učinkovito gospodarjenje z zemljišči in olajšanje dostopa do njih ranljivemu prebivalstvu;
• učinkovite infrastrukturne izboljšave v kmetijskem sektorju;
• ukvarjanje z okoljskimi vidiki glede na naraščajočo količino kmetijskih pridelkov;
• izboljšanje dostopa na trg za proizvajalce in
• prenos znanja, dobrih praks in tehnologij.

Takšen okvir bi nato omogočil oblikovanje prednostnih nalog glede na svetovne in nacionalne ravni in strategije razvoja, tako pa privabil naložbe iz zasebnega in javnega sektorja.

Ko že govorim o tem, bi rad poudaril pomen sodelovanja ljudi, na katere se vse to nanaša. Slovenija si ne more predstavljati uspešnega boja proti lakoti in hudi revščini brez sodelovanja neposredno prizadetega prebivalstva ter njegove vključitve v oblikovanje in izvajanje zadevnih ukrepov in usmeritev.

Spoštovana gospa predsednica,

skladnost, o kateri sem govoril, zahteva tudi ravnovesje. Pri oblikovanju kmetijske politike bo treba vzpostaviti ravnovesje med proizvodnjo zadostne količine hrane za naraščajoče prebivalstvo in prilagoditvijo kmetijske pridelave zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov zaradi vpliva na podnebne spremembe. Ne pozabimo današnjega opozorila in poziva generalnega sekretarja Združenih narodov k učinkovitemu končnemu koraku, ki bi omogočil uspešen zaključek konference v Köbenhavnu.

Agencije s sedežem v Rimu lahko odigrajo pomembno vlogo pri ohranjanju in povečevanju kmetijskega vložka, varovanju naravnega okolja ter uresničevanju sonaravnega razvoja podeželja in razvoja kmetijstva. Tako kakor mi vsi morajo tudi one dati svoj prispevek.

Ob vsem razumevanju tega krhkega ravnovesja med različnimi vidiki kmetijske proizvodnje moramo poudariti tudi pomen povečevanja proizvodnje hrane. Tudi danes sprejeta deklaracija govori o tem in generalni direktor FAO, doktor Jacques Diouf, nas je zelo zgovorno spomnil, da mora svet povečati to proizvodnjo za 70 odstotkov, medtem ko jo je treba v državah v razvoju podvojiti. To so strah zbujajoče, zahtevne naloge, ki jih lahko izpolnimo le ob podpori nacionalnih strategij za okrepitev raziskav, znanja in prenosa tehnologij, s katerimi bi poiskali konkretne rešitve za odpravo lakote in hude revščine ter odgovore na različna vprašanja glede podnebnih sprememb. Predvsem pa se to ne bo zgodilo brez uspešnega zaključka razvojnega kroga mednarodnih trgovinskih pogajanj v Dohi.

Trajnostni razvoj je temeljno načelo v kmetijstvu in razvoju podeželja. Nedvomno se strinjamo, da strateški namen kmetijstva – pridelavo hrane – danes doumevamo širše, mnogo širše kakor na začetku, kar vključuje ohranjanje pridelovalne zmogljivosti zemlje, gospodarjenje z zemljišči, varovanje okolja in naravnih virov ter zagotavljanje razvojnih zmogljivosti podeželskemu prebivalstvu. Mednarodna skupnost mora dati svoj prispevek k vodenju s potrebnim normativnim okvirom in svojimi institucijami.

Gospe in gospodje,

danes je celo Njegova svetost papež, ki je nagovoril ta zbor, spregovoril o pomenu institucij. In tudi Slovenija spada med tiste, ki verjamejo, da so vse tri rimske organizacije v okviru sistema ZN ključnega pomena za boj proti lakoti in revščini. FAO, WFP in IFAD skladno s svojimi pooblastili strateško pokrivajo vsa ključna področja za doseganje varnosti preskrbe s hrano. Dodatne strukture bodo dobrodošle, vendar jih je treba oblikovati tako, da bodo v celoti podpirale vse tri rimske agencije in sistem ZN ter spodbudile potrebno sodelovanje držav donatoric in držav prejemnic.

In na koncu, spoštovana predsednica, bi rad dejal tole:

ta vrh in ta deklaracija sta odsev sedanje ravni politične volje in odločenosti v današnjem svetu. Morebiti nismo v celoti zadovoljni z nobeno od njiju, niti z ravnjo politične volje niti z ravnjo naše skupne odločenosti. Vendar pa pričakujemo, da bo danes izraženo soglasje pripomoglo h krepitvi zavedanja, da je uresničevanje pravice do hrane uresničevanje samega temelja vseh človekovih pravic, temelja varovanja svetovnega okolja in temelja oblikovanja razmer za naše skupno preživetje. To so pomembne naloge, ki zahtevajo okrepitev naše skupne politične volje. To še ni konec poti, je le vmesna etapa, ki kliče po dodatnem prizadevanju.

In v tem duhu, spoštovana gospa predsednica, želim še enkrat izraziti svojo hvaležnost in spoštovanje vsem tistim, ki so pripravili ta vrh, pa tudi vsem tistim, ki so si vzeli čas, da se ga udeležijo. Želel bi si še, da bi se temu procesu priključilo več predstavnikov visoko razvitih držav.

Hvala, gospa predsednica.