Novinarska konferenca o letnem poročilu Fiskalnega sveta
Ljubljana, 5.5.2010 | sporočilo za javnost, intervju
Predsednik republike dr. Danilo Türk je sprejel predsednika Fiskalnega sveta dr. Marjana Senjurja, ki mu je predal Letno poročilo Fiskalnega sveta 2010 z naslovom "Ocena fiskalne politike Slovenije 2009–2011". Predsednik republike je v izjavi za medije po srečanju poročilo Fiskalnega sveta označil kot enega najboljših dokumentov na področju ekonomske politike in ekonomske problematike pri nas in enega najbolj koristnih.
Poudaril je, da fiskalna politika v današnjih razmerah postaja čedalje pomembnejša, ker je to področje z včlanitvijo v Evropsko unijo in evrsko območje ostalo v suverenosti Slovenije. Tukaj je največ odločitev odvisnih od nas samih, je opozoril predsednik in dodal, da le kvalitetne odločitve lahko prispevajo k boljšemu sistemu javnih financ, ki mora med drugim vključevati tudi ravnotežje med prihodki in odhodki.
Predsednik je dejal, da poročilo obsega celovito sliko današnjega stanja, analizo vladnih dokumentov na področju javnih financ ter razmišljanja, ki tehtno in konstruktivno obravnavajo različne probleme in podajajo nekatere predloge. Izrazil je prepričanje, da bo iz poročila izšla koristna razprava med Fiskalnim svetom, vlado in drugimi državnimi organi z namenom oblikovanja čimbolj kvalitetne politike na tem področju.
Predsednik Fiskalnega sveta dr. Marjan Senjur se je predsedniku republike zahvalil za pomoč pri predstavitvi poročila javnosti, ki ji je to poročilo tudi namenjeno. Izpostavil je, da Fiskalni svet kot neodvisna skupina strokovnjakov spremlja in ocenjuje javnofinančno politiko, v poročilu pa so predstavili svoja mnenja, ocene in kar 111 ugotovitev.
Eden od glavnih namenov poročila je podati oceno o vzdržnosti javnih financ, kar pomeni, ali so javni izdatki vzdržni glede na dohodke. Obenem pa so ocenjevali tudi stabilnost javnih financ, kar pomeni, ali javne finance ugodno vplivajo na gospodarstvo, ali ga stabilizirajo in ali so pripravljene na to, da gospodarstvo niha – enkrat je v konjunkturi, drugič v recesiji. Dr. Marjan Senjur je glede na obe področji ocenil, da slovenske javne finance niso v popolni kondiciji.
Fiskalni svet poleg omenjenih področij ocenjuje tudi, kako transparentne so javne finance oziroma kako država vodi javno politiko, zakaj sprejema neke ukrepe, kakšne so posledice teh ukrepov, in ali je vse to strokovni in politični javnosti predstavljeno na ustrezen način. Predsednik Fiskalnega sveta je poudaril, da želijo s svojim poročilom prispevati k javni razpravi o javnofinančni politiki v Sloveniji, saj menijo, da ta razprava ta trenutek ni zadostna. To pa je po njegovih besedah nujno, saj se tako davki kot izdatki tičejo vseh državljanov.
Predsednik republike dr. Danilo Türk in predsednik Fiskalnega sveta dr. Marjan Senjur sta v nadaljevanju odgovarjala tudi na vprašanja novinarjev, ki jih je zanimalo predvsem njuno stališče o finančnem posojilu Grčiji, morebitnem vplivu tega posojila na slovenske javne finance in vplivu podobnih scenarijev na evro in evropsko monetarno unijo. V nadaljevanju objavljamo magnetogram novinarske konference.
Povezava:
Letno poročilo Fiskalnega sveta 2010
Novinarska konferenca predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka in predsednika Fiskalnega sveta dr. Marjana Senjurja ob predaji Letnega poročila Fiskalnega sveta 2010 z naslovom "Ocena fiskalne politike Slovenije 2009–2011"
Ljubljana, 5. maj 2010
Koordinator za odnose z javnostmi Boštjan Lajovic: Dober dan, gospe in gospodje. Ravnokar se je končalo srečanje članov Fiskalnega sveta s predsednikom republike dr. Danilom Türkom. Ob tej priložnosti je predsednik Fiskalnega sveta dr. Marjan Senjur predal prvo poročilo Fiskalnega sveta. O tem je tudi tekla debata med predsednikom in člani Fiskalnega sveta. Zdaj pa je čas za izjavi, za nagovor predsednika republike in seveda tudi dr. Marjana Senjurja in potem za vaša vprašanja. Drugi del te tiskovne konference pa je potem namenjen tudi drugim aktualnim vprašanjem, tako da bi prosim začeli najprej s fiskalnimi zadevami. Prosim, gospod predsednik.
Predsednik republike dr. Danilo Türk: Hvala lepa vsem, ki ste prišli. Danes sem sprejel delegacijo Fiskalnega sveta Republike Slovenije in izročeno mi je bilo poročilo, ki ga imamo tukaj. To poročilo bi vam rad pokazal, zaradi tega, ker verjamem, da je to eden najboljših dokumentov na področju ekonomske politike in ekonomske problematike pri nas in eden najbolj koristnih. Fiskalna politika postaja v današnjih razmerah čedalje pomembnejša zato, ker je to, odkar je Slovenija v Evropski uniji in v evrskem območju, preostalo področje naše suverenosti. Tukaj je največ odločitev odvisnih od nas samih in prav je, da so te odločitve čimbolj kvalitetne, da zgradimo čim boljši sistem javnih financ, ki mora vključevati med drugim tudi ravnotežje med prihodki in odhodki. V poročilu, ki ga ne bom vsebinsko obnavljal niti ne želim prikazovati, je zelo celovita slika današnjega stanja in celovita analiza vladnih dokumentov na področju javnih financ, podana so razmišljanja, ki zelo tehtno, in poudaril bi, zelo konstruktivno obravnavajo različne probleme, ki so značilni za naš današnji trenutek, in dajejo tudi nekatere predloge na področju večje koherentnosti, na področju davčne politike, na področju razvoja našega sistema in tako dalje. Z eno besedo, priporočil bi vam to gradivo za vaš lasten razmislek in verjamem, da bo iz njega izšla zelo koristna razprava med Fiskalnim svetom in vlado in vsemi drugimi organi v naši državi z namenom, da imamo čimbolj kvalitetno politiko na tem področju. Prosil bi profesorja Marjana Senjurja, ki je predsednik Fiskalnega sveta, da vam na kratko pove o načinu dela, o vsebini tega poročila, in seveda potem bova na voljo za vaša vprašanja.
Predsednik Fiskalnega sveta dr. Marjan Senjur: Hvala lepa, gospod predsednik. Predvsem bi se vam rad najprej zahvalil, da ste nam omogočili, da z vašo pomočjo pridemo s prvim poročilom v javnost, ker namen pravzaprav je, da napišemo poročilo za javnost. Ideja je v tem, da bi naj neodvisna skupnost strokovnjakov spremljala in ocenjevala javnofinančno politiko, vsako leto napisala poročilo o tem. Mi smo letos pripravili prvo poročilo. Odločili smo se, da bomo naredili to tako, da bomo v kratkih odstavkih dali svoja mnenja, ugotovitve in ocene. Teh ugotovitev je 111, si lahko predstavljate, da je to kaj precej. Ideja je bila v tem, da dajemo oceno o vzdržnosti javnih financ, kar pomeni, ali so naši izdatki vzdržni glede na naše dohodke, ali niso preveliki, ker se je to pokazalo tudi v primeru Grčije – dejansko javne finance niso bile vzdržne. Tukaj je posebno pomembno, da gledamo tako: kar je možno na kratek rok in kaj na dolgi rok. Prav tako smo ocenjevali, ali so javne finance stabilne. To pomeni, ali nam javne finance vplivajo ugodno na gospodarstvo, ali stabilizirajo, ne pa destabilizirajo, posebno pa, ali so pripravljene na to, da gospodarstvo niha – enkrat je v konjunkturi, drugič je v recesiji – ali imamo mi finance tako pripravljene. Ne pri enem ne pri drugem ne bi mogel reči, da so v popolni kondiciji. Rad pa bi tudi to povedal, da je naša dolžnost ali pa naša ocena tudi, da gledamo, kako so naše javne finance transparentne, pregledne. Ali je popolnoma jasno, kako naša država vodi javno politiko, zakaj sprejema neke ukrepe in kakšne so posledice teh ukrepov. In potem, ali to tudi predstavi v svojih dokumentih na ustrezen način, tako da strokovna in politična javnost lahko vidi, kaj se pravzaprav dogaja. Mi bi radi s svojim prispevkom, s svojo oceno in s svojimi stališči prispevali k javni razpravi o javnofinančni politiki v Sloveniji. Mislimo, da ta hip ta razprava ni zadostna. In tudi v strokovni javnosti pa tudi v politični javnosti ni dovolj javne razprave o teh temah. To pa je nujno potrebno, ker se tako davki kot izdatki tičejo nas vseh, in prav je, da pri tem sodelujemo.
Boštjan Lajovic: Hvala lepa. Zdaj je čas za vprašanja v zvezi s tem poročilom in sploh s fiskalno in javnopolitično sceno v Sloveniji. Prosim, če se kdo želi priglasiti k besedi, imamo tam mikrofon.
Vesna Deržek, TV Slovenija: Imam vprašanje, povezano s pomočjo Grčiji, kot ste že omenili. Zanima me, ali lahko pomoč Grčiji ogrozi slovenske javne finance? Najprej to. Za začetek to.
Dr. Marjan Senjur: Jaz mislim, da ta hip mi veliko izbire nimamo. Stvar je tako daleč, da mi v to shemo moramo iti in pri njej sodelovati. Menim pa, da je ta shema, ko vsak sodeluje, ne glede na to, v kakšnem gospodarskem položaju je, za nas nevarna. To je zaradi tega, ker se bomo mi zadolžili, zato da bi dali kredit potem nekomu drugemu. Mislim, da je to zelo nevarno z vidika javnih financ, tudi z vidika vzdržnosti javnih financ, in upam, da bo Slovenija v svojem delovanju v Evropski uniji poskušala preprečiti, da bi prišlo do naslednjega primera, ko bi morali pri kaki drugi državi zopet sodelovati in to na škodo svojih lastnih financ. Pa mi moramo skrbeti tudi za stabilnost, vzdržnost naših lastnih financ in v tem okviru pomagati drugim državam.
Dr. Danilo Türk: Če dovolite, bi tu dodal še dva poudarka. Prvič, zelo dobro je, da se je v shemo reševanja grške finančne krize vključil Mednarodni denarni sklad. Mislim, da bi med političnimi in ekonomskimi elementi slovenskega pristopa moralo biti tudi zavzemanje za krepitev vloge Mednarodnega denarnega sklada v tovrstnih primerih, tudi ko gre za države članice EU in članice evrskega območja. Pokazalo se je namreč - in finančna kriza v Grčiji je to že dokazala -, da evrski sistem nima zadostnih mehanizmov za reševanje tovrstnih problemov, ki jih tudi ta sistem sam ni predvideval. In ker ni verjetno, da bi se lahko sistem sam prilagodil potrebam, kakršne prinaša tovrstna kriza, je potrebno, da se čimbolj nasloni na Mednarodni denarni sklad, ki ima potrebno ekspertizo, ki ima potrebno infrastrukturo in tudi finančna sredstva. Mislim, da bi to morala biti ena od osnov slovenske politike. In drugič, Slovenija bi se morala aktivno vključiti v razprave o bodočnosti evrskega sistema. Kako ga razvijati naprej, kako doseči, da tovrstne krize, kot jih danes vidimo, ne bodo postale značilnost.
Boštjan Lajovic: Katja Šeruga, POP TV, mislim, da se je prijavila za besedo.
Katja Šeruga, POP TV: Ja, če je kolegica končala. Torej, vprašanje je bilo, kako bo pomoč Grčiji vplivala na naše javne finance. Moje vprašanje bi šlo od tukaj naprej. V primeru najbolj črnogledih scenarijev, o katerih se razmišlja, torej da bi Grčiji morda še sledile nekatere druge države iz evroobmočja zaradi tveganja, kaj potem po vajini oceni? In navsezadnje, mogoče tukaj gospod predsednik, o pomoči Grčiji bo imel v Sloveniji seveda zadnjo besedo državni zbor. Tam so neka različna mnenja: ali podpreti slovensko denarno pomoč Atenam ali ne. Kaj bi vi tukaj morda poslancem rekli na tej točki?
Dr. Marjan Senjur: Kar se tiče nadaljevanja zgodbe o Grčiji, mislim, da je zelo verjetno, da bo prišlo do prestrukturiranja grških dolgov. In da bomo mi pri tem sodelovali. Mi bomo zdaj dali neke vrste premostitveno posojilo. Računam s tem, da bo čez tri leta treba to posojilo reprogramirati v dolgoročno posojilo. Mislim, da bi to potem primer Grčije rešilo. Se pa strinjam z nečim, kar je gospod predsednik rekel. V naslednjih primerih bi pa morali potem angažirati morebiti v večji meri Mednarodni denarni sklad. Sedaj je vključen, ampak tako, da sodeluje. Verjetno bo v prihodnje moral imeti celo pomembnejšo vlogo. Ne vidim razloga, zakaj ne bi sodeloval. Vrh tega se pojavlja kot nek zunanji igralec ali partner in je potem lažje tudi vzpostaviti neka bolj restriktivna pravila obnašanja na področju javnih financ. Nikakor pa nisem pristaš tega, da bi mi ustanovili nekakšen evropski fiskalni sklad, ker za to enostavno ni možnosti, ker to pomeni spremembo evropskega statuta ali pa pogodbe. Mislim, da to ta hip ni možno, sploh ne.
Dr. Danilo Türk: No, jaz bi najprej nadaljeval tukaj, kjer je prof. Senjur zaključil. Mednarodni denarni sklad je že vključen v pomoč Madžarski in Latviji, se pravi ni tuj Evropski uniji. Evropska unija in zlasti evrsko območje je porabilo precej časa za razprave o tem, ali naj se Mednarodni denarni sklad v primeru Grčije sploh vključi ali ne. Te razprave so meni delovale precej teološke, bolj kot praktične, kajti na svetu obstaja samo ena ustanova, ki ima dovolj izkušenj, dovolj denarja in razvito metodologijo, da lahko takoj vstopi v reševanje take krize, in ki je tudi kredibilna. Tisti, ki se spominjajo stvari za dve desetletji nazaj, vedo, da je v tistem času Mednarodni denarni sklad odigral izredno močno, ampak ne zelo popularno vlogo pri stabilizacijskih kreditih, ki so bili zelo veliki in ki so bili značilnost 80-ih let in prej. Ampak v zadnjem obdobju, v obdobju te krize se je pokazalo, da je skozi vse te izkušnje Mednarodni denarni sklad razvil mehanizem, strokovnost in tudi finančni potencial, ki lahko realno pomaga. To je mogoče manj vidno, manj znano, ampak prav je, da razmišljate o tem in da vidimo Mednarodni denarni sklad v teh kombinacijah in da seveda ne razmišljamo takoj o tem, da je treba vzpostaviti neke nove obveznosti znotraj evrskega območja, ko gre za morebitne nove potrebe te vrste. In končno, glede specifičnega vprašanja razprave v državnem zboru, verjamem, da naš državni zbor razume, da je Slovenija vstopila v evrsko območje nedavno, s polno zavestjo o obveznostih, ki jih to prinaša, da je v času predsedovanja Evropski uniji predsedovala tudi finančnim ministrom in da so iz tega izšle določene izkušnje. In ne bi bilo prav, da bi zdaj nastajal vtis, kot da smo bili popolnoma presenečeni. Veste, ni realno in naivno bi bilo verjeti, da se o grških financah in o nekredibilnosti njihovih podatkov ni nič vedelo leta 2008, ko je Slovenija predsedovala, med drugim tudi svetu finančnih ministrov in drugim organom, ki so seveda imeli vpogled. Skratka, zavzemam se za odgovorno razpravo, za razpravo, ki bo upoštevala vse slovensko znanje in razumevanje tega grškega problema. Spomniti se moramo, da je kot predsedujoča država Slovenija imela vpogled in da je morala vedeti, kam stvari peljejo in da je zdaj čas, da razmislimo, kaj so najbolj odgovorni koraki za naprej. Sam kot predsednik republike seveda ne želim prejudicirati te razprave ali njenih odločitev, ampak Slovenija je vseskozi odgovorna v razmerju do svojih obveznosti in prav je, da tako ostane tudi vnaprej.
Boštjan Lajovic: Morda še kakšno vprašanje, povezano s tem? Prosim.
Simeona Rogelj, Radio Slovenija: Za vas, prof. Senjur, malo hipotetično, pa vendar, vprašanje, kaj bi lahko tale zgodba z Grčijo in morda še kakšen podoben scenarij pomenili za evro in za evropsko monetarno unijo?
Dr. Marjan Senjur: Pravzaprav ne vem, če ste opazili, so razprave prav na tej načelni ravni. Gre za to, kakšna bo narava evroobmočja v prihodnje in kakšna je bila zamišljena. Taka, kot je bila zamišljena, se ni izkazala v času krize. Vprašanje zdaj je, ali bo prišlo do nekih sprememb. Mislim, da evroobmočje v tem primeru ni ogroženo. Menim pa, da bi bilo treba vzpostaviti mehanizem reševanja podobnih kriz, in mislim, da bi bilo prav, da bi to bila zunanja agencija, ne evropska, ampak zunanja agencija, ki bi tukaj nastopala kot nevtralna agencija, da potem ne bi politične sile nastopale proti tej agenciji, da jo politično obsodijo. Problem je tudi v tem, da mogoče denarna politika v Evropski uniji ni več tako trdna, kot je bila, to pa zaradi tega, ker se je Evropska centralna banka močno angažirala pri tem reševanju. Na začetku ni bilo tako predvideno, ampak zdaj pa je močno notri in lahko se tudi zgodi, da bo še kaj bolj pri tem sodelovala. Nekateri menijo, da bi mogoče v naslednjih primerih centralna banka celo bolj sodelovala. Sam se s tem ne strinjam, ker bi to ogrožalo evrosistem, ampak ta hip mislim, da ni ogrožen s to krizo. Moramo pa imeti sisteme, da bomo to lahko mirno prenesli. Se pravi, da kriza je, torej jo premagajmo, ne pa da potem nastane iz tega skoraj neka velika katastrofa, ki potem ogroža sistem kot tak. Ne bi se smelo zgoditi, da ena država ogrozi sistem kot celoto. To je isto, kot pri velikih podjetjih, ko rečejo "too big to fail," češ da so podjetja prevelika, da bi lahko propadla. Enako se mora zgoditi tukaj, da v Evropski uniji noben problem ne bo tako velik, da bi ogrozil evro. Mislim, da bo v to smer treba iskati rešitev.
Dr. Danilo Türk: Če bi lahko še tu nadaljeval s svojim razmišljanjem. Mislim, da je prof. Senjur zelo koristno razmejil upravljanje s krizo in bodočnost sistema Evropske unije in seveda evrskega območja še posebej. Za "crisis management," za upravljanje s krizo seveda je potrebno, kot prof. Senjur poudarja, imeti to zunanjo agencijo in tu je Mednarodni denarni sklad na voljo. In Mednarodni denarni sklad je v preteklosti že reševal plačilnobilančne težave velikih evropskih držav in v bistvu ima bogate izkušnje, tako da po tej plati mislim, da bi morali krizni management razvijati po poti, na katero se je zdaj stopilo. Hkrati pa je vprašanje bodočnosti evrskega sistema v celoti. Na začetku se je pričakovalo, da maastrichtski kriteriji in zlasti strogi kriteriji, kar zadeva dopustni delež javnega dolga okrog 3 odstotkov, zadoščajo za preprečevanje vsakršnih nestabilnosti, kakršne danes vidimo. Pokazalo se je, da ta model ne zadošča in da bo potrebno sistem razvijati naprej. Tudi če te akutne krize danes ne bi bilo, bi to bilo potrebno. V tem kontekstu, ki je razbremenjen kriznega upravljanja, bi posebej poudaril nekaj, s čimer se ukvarja prav naš Fiskalni svet. Gre za vprašanje koordinacije fiskalnih politik držav članic evrskega območja. Mi v Sloveniji bomo močno potrebovali zelo dobro razumevanje fiskalnih vprašanj, ne samo naše države, ampak tudi drugih evropskih držav, tendenc, ki se tu pojavljajo, realnih možnosti in pravih prioritet pri koordinaciji fiskalnih politik. To so izredno občutljive reči, ki imajo seveda takoj politične aspekte, ampak verjetno bodo v prihodnje neizogibne. Če berete današnjo finančno literaturo, boste videli, da veliko komentatorjev govori o tem, da ima evrsko območje pred sabo dve strateški smeri – eno je dezintegracija, drugo je močnejša integracija. Ker je bolj verjetna strategija močnejše integracije, ta nujno privede do vprašanja koordinacije fiskalnih politik. In seveda bomo tu potrebovali znatno krepitev naših sposobnosti. Mislim, da je dobro, da imamo Fiskalni svet ravno zdaj in da bo s svojim delom pomagal.
Boštjan Lajovic: Morda še kakšno vprašanje v zvezi s finančnimi temami, fiskalnimi temami in tako naprej?
Katja Šeruga, POP TV: Če lahko samo še jaz nekaj dodam. Te bojazni, ki jo izpostavljajo nekateri ekonomisti, da se to slovensko posojilo Grčiji ne bi nikoli več v Slovenijo vrnilo, vidva ne delita, ali pač?
Dr. Marjan Senjur: Ne, jaz sem rekel, da je zelo verjetno, da se bo to posojilo spremenilo v dolgoročno posojilo. Je pa morebiti tudi rahlo verjetno, da bi po treh letih dobili to posojilo nazaj, ampak to praktično skoraj ni mogoče. Najprej morajo Grki močno skrčiti svojo javno porabo, da bodo finance spravili v red, potem pa naj bi še istočasno prihranili toliko, da bi 80 milijonov posojil, ki jih bodo zdaj dobili, vrnili. To enostavno ni možno v tem kratkem času. Lahko si predstavljamo, da bi se oni v roku treh let sanirali, se pravi, da bi imeli javne finance urejene, ampak vračanja kreditov, ki bi jih zdaj dobili kot premostitvena posojila, pa po mojem ni realno pričakovati. Kako bo pa to potekalo, reprogramiranje teh kreditov, je pa težko reči. Odvisno od tega, kakšna bo situacija, ne samo v Grčiji, ampak tudi drugje. Ker namreč glavni problem je zdaj nastal v tem, da obstaja neka velika negotovost in se potem finančni trgi pojavljajo s špekulativnim kupovanjem in prodajanjem in ti potem naredijo učinek mase oziroma neke kepe, ki potem lahko pod sabo ruši tudi države.
Dr. Danilo Türk: Dobro, prof. Senjur je odgovoril na vse. Mogoče bi dodal še razmislek o tem, da bo ta proces zahteval tudi razpravo o davčnih stopnjah v Grčiji in seveda tudi ta razprava bo v nekem trenutku postala evropska razprava. Ne želim govoriti o podrobnostih, ker jih ni mogoče predvideti. Ampak ne predstavljam si, kako bi se v teh razmerah lahko tej razpravi izognili.