Predsednik ob odprtju mariborskega Parka spominov

Maribor, 20.6.2012  |  govor

Govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka ob slovesnem odprtju Parka spominov na Pokopališču Dobrava v Mariboru
Maribor, 20. junij 2012


Spoštovani,

današnja otvoritvena slovesnost Parka spominov tu, na pokopališču Dobrava, je pomembno pietetno in kulturno dejanje. Na tem tihem kraju dajemo svoj tihi poklon vsem žrtvam vojn preteklega, z nasiljem prepojenega dvajsetega stoletja.

Nisem prvič tu. Večkrat sem na dan spomina na mrtve, 1. novembra, v imenu slovenske države tu položil venec v spomin pokopanim in tako izrazil naš spoštljivi odnos do vseh žrtev vojn in povojnih pobojev. Ko smo danes ponovno zbrani na mestu bolečega spomina, je prav, da smo enotni v enem: v izkazovanju pietete vsem, ki so umrli kot žrtve vojn in totalitarizmov.

Nedavno minulo dvajseto stoletje je bilo stoletje velikih vojn. Med vsemi temi vojnami sta največje uničenje in največ strahot povzročili dve svetovni vojni. Prva svetovna vojna je bila katastrofa, ki je uničila stari svet. Milijoni človeških smrti so zaznamovali milijone evropskih družin za dolga desetletja. Posledice te vojne so zastrupile družbo in zavest evropskih narodov. Sledila ji je nepojmljiva militarizacija, oboževanje nasilja in prodor kulta smrti. Prav vse oblike totalitarizmov dvajsetega stoletja imajo svoje poreklo v družbenem razkroju, ki ga je povzročila prva svetovna vojna. Njene posledice so opredelile povojni duhovni in politični svet ter pripravile razmere za nadaljnja uničevanja in za drugo svetovno vojno.

Druga svetovna vojna je bila po obsegu uničevanja in številu žrtev še bolj usodna od prve. Druga svetovna vojna je vrgla svet z njegovih moralnih tečajev. Razsežnosti hudodelstev proti človečnosti, vojnih hudodelstev in nasilja nad civilnim prebivalstvom so bile nepojmljive. Genocid izvršen nad judovskim ljudstvom in genocidno motivirana grozodejstva nad mnogimi evropskimi narodi, tudi nad našim, so ostala za vselej v zavesti človeštva.

Zmaga nad nacizmom in fašizmom, dvema viroma zla, ki sta sprožila drugo svetovno vojno, je bila nujen pogoj za preživetje civilizacije in za ohranitev upanja, da bo svet razvojno napredoval. Iz te zmage in iz celotne tragične izkušnje druge svetovne vojne je svet povzel pomembne nauke. Uveljavilo se je spoznanje, da je spoštovanje človekovih pravic univerzalna vrednota, ki jo mora sprejeti ves svet in ki jo mora zavarovati sleherna država. Človekove pravice moramo spoštovati in skrbno gojiti kot temeljno družbeno in pravno dobrino za nas in za bodoče rodove – in kot branik pred novimi vojnami.

Človekove pravice pa niso edini branik pred novimi vojnami. Mnogo jih je in tudi Park spominov na Teznem spada med te številne branike. Za vselej nas bo spominjal na razdejanja in množično smrt, ki je bila posledica velikih vojn preteklega, dvajsetega stoletja. Za vselej nas bo opominjal na to, kako globoke so rane, ki so jih zapustile te vojne in kako veliko število smrti so vojne povzročile. Čas konca druge svetovne vojne so zaznamovali tudi izvensodni poboji. Prav tezenska Dobrava je bila kraj enega najbolj množičnih med njimi. Prav je, da danes ponovimo odločno in jasno obsodbo teh hudodelstev. Kot predsednik Republike Slovenije vselej, ob vsaki primerni priložnosti, izražam obsodbo vseh izvensodnih pobojev, vseh oblik vojnega in revolucionarnega nasilja. Vsa ta dejanja je treba preiskati in o njih povedati vso resnico.

Teh pozivov ne ponavljam prvič, kot tudi ne svojega poziva vsem državljanom Republike Slovenije, da sodelujejo z organi preiskav in z nosilci zgodovinskega raziskovanja. Voditi nas morata resnica in pravica. Vse to sodi med zahteve našega časa. Hkrati pa je prav, da ponovim tudi to, da spoznavanje resnice zahteva oboje: elementarno človeško poštenost kot tudi resnost v zgodovinopisni metodologiji preučevanja, saj brez vestne in metodološko zrele preučitve ne moremo priti do resnice. Pravica pa zahteva spoštovanje in uporabo pravnih postopkov, ki edini omogočajo ugotavljanje pravne odgovornosti in krivde. Pot do resnice in pravice bo toliko bolj neposredna, kolikor manj bo obremenjena z ideologijo, političnimi interesi ali strankarskimi kalkulacijami.

Spoštovani,

vojne dvajsetega stoletja so zapustile številne boleče spomine. Vsakdo ima pravico do svojega spomina in sleherni spomin moramo spoštovati. Tudi zato moramo storiti vse za jasno razmejitev med pieteto in politiko.

In o čem naj še posebej razmišljamo ob današnjem pietetnem dejanju?

Naj bo naše današnje dejanje prispevek k ustvarjanju boljše domovine, boljše Evrope in boljšega sveta. Naj bo to dejanje še en branik proti prevladi rasizma, ksenofobije, ideološkega sovraštva in slehernih drugih predsodkov. Naj bo to dejanje še en branik proti vsakršni obliki ali ideologiji novega totalitarizma. Trkajmo na vest človeštva, da takšne ideologije ne bi tlakovale poti novim vojnam in novim žrtvam. In predvsem storimo vse, kar je potrebno za spoštovanje resnice. Danes živimo v svobodi in miru, strahote vojn, v katerih so umrli tukaj pokopani ljudje, pa postajajo vse bolj oddaljen spomin. Resnica je nujnost naše sedanjosti in zagotovilo stabilne prihodnosti. Spoštujmo jo.

Hkrati pa bodimo spoštljivi do mrtvih. Vsi mrtvi imajo pravico do groba in do obeležja, kjer bodo lahko živi v tihi žalosti obudili spomin na njih in na čas, v katerem so živeli. To pravico imajo današnji in prihodnji rodovi.

Naj bo Park spominov Dobrava tudi spomenik našemu razumevanju in kulturni ravni, ki smo jo dosegli v Sloveniji. Povezava med vsemi sporočili tega parka in Mariborom kot evropsko prestolnico kulture je naravna in plemenita.

Zahvaljujem se vsem, ki ste prispevali k uresničitvi tega parka.

Vsi, ki so tu našli svoj zadnji počitek, pa naj počivajo v večnem miru.