Predsednik: Potrebujemo odgovorno razpravljanje o fiskalni politiki
Ljubljana, 5.7.2011 | sporočilo za javnost
Predsednik republike dr. Danilo Türk je sprejel člane Fiskalnega sveta. Predsednik Fiskalnega sveta dr. Marjan Senjur mu je predal Letno poročilo Fiskalnega sveta 2011 z naslovom "Ocena javnofinančne politike Slovenije 2010–2012". Predsednik republike je po pogovoru s člani Fiskalnega sveta v izjavi za medije poudaril, da v Republiki Sloveniji potrebujemo predvsem odgovorno razpravljanje o fiskalni politiki.
Predsednik je opozoril, da je vse preveč izjav, ki imajo negativen prizvok in ki ne upoštevajo realnosti. Izpostavil je, da naša realnost ni tako slaba, kot se večkrat v razpravljanjih poudarja. Politične motivacije za prikazovanje javnih financ moramo v čim večji meri izločati iz razprave, je dejal predsednik in dodal, da potrebujemo odgovorne javne nastope tako predstavnikov političnega življenja kot tržnih subjektov. Predvsem pa je poudaril, da moramo zaupati vase, saj imamo dobro zastavljen proces finančne konsolidacije, vse korake v tem okviru pa moramo izvesti razumno, trezno ter po dobri presoji in zdravi pameti. Tudi analiza fiskalnega sveta kaže, da bi bil uspešen program finančne konsolidacije, ki bi predvideval odpravo javnofinančnega primanjkljaja v srednjeročnem obdobju.
Predsednik Türk je izpostavil, da imamo vse pogoje za uspeh. Kot je pojasnil, naš javni dolg ni pretiran, naš proračunski primanjkljaj pa je obvladljiv. Trenutne razprave po njegovih besedah zahtevajo odgovorno, resno obravnavo in oblikovanje predvidenih kratkoročnih ukrepov, vključno z rebalansom proračuna, ki so potrebni za zadržanje oziroma omejitev javne porabe. Predsednik je poudaril, da so vse te naloge uresničljive in da smo jih sposobni opraviti, javna razprava pa pri tem ne sme ustvarjati popolnoma nepotrebne panične atmosfere.
Izjavi za medije predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka in predsednika Fiskalnega sveta dr. Marjana Senjurja ob predaji Letnega poročila Fiskalnega sveta 2011 z naslovom "Ocena javnofinančne politike Slovenije 2010–2012"
Ljubljana, 5. julij 2011
Predsednik republike dr. Danilo Türk: Lepo pozdravljeni. Ravnokar sem imel pogovor s člani Fiskalnega sveta, predsednikom prof. Senjurjem in vsemi člani Fiskalnega sveta, ki so mi predali tudi letošnje poročilo Fiskalnega sveta. Pogledali smo vse vidike fiskalne problematike in tisto sporočilo, ki bi ga želel sam dati, je tole – v Republiki Sloveniji tačas potrebujemo predvsem odgovorno razpravljanje o fiskalni problematiki.
Vse preveč je izjav, ki imajo negativen prizvok, ki ne upoštevajo realnosti. Naša realnost ni tako slaba, kot se večkrat v javnih razpravljanjih poudarja. Verjamem, da so politične motivacije za prikazovanje javnih financ nekaj, kar moramo v čim večji meri izločati iz razprave. Potrebujemo odgovorno izjavljanje, odgovorne javne nastope tako predstavnikov političnega življenja kot tržnih subjektov. In moramo zaupati vase. Imamo proces finančne konsolidacije, ki je dobro zastavljen – to ugotavlja tudi Fiskalni svet. Zdaj gre za to, da vse korake v okviru te fiskalne konsolidacije izvedemo razumno, trezno, po dobri presoji, zdravi pameti, in da v tem pogledu uspemo.
Za to imamo vse pogoje. Naš javni dolg ni pretiran, naš primanjkljaj je obvladljiv in mislim, da so razprave v tem trenutku takšne, da zahtevajo odgovorno, resno obravnavo in tudi vse, kar se bo govorilo o kratkoročnih ukrepih, ki so predvideni – vključno, na primer, z rebalansom proračuna – naj bo tako oblikovano. Se pravi, kot ukrepi, ki so potrebni za to, da javno porabo zadržimo oziroma v določeni meri omejimo. Ampak to so vse naloge, ki smo jih sposobni opraviti, ki so uresničljive in kjer javna razprava ne sme ustvarjati popolnoma nepotrebne panične atmosfere.
Vprašanje novinarke: Kaj torej pravite na evropske očitke, da bi bila Slovenija lahko naslednja po Grčiji? To niso samo slovenske, politično motivirane ugotovitve, ampak ugotovitve evropskih politikov in gospodarstvenikov.
Dr. Danilo Türk: Tudi tem politikom bi svetoval, da pazijo, kaj govorijo. Jaz tudi ne vem, katerim politikom se pripisuje izjava, ki ste jo navedli. Tukaj je bilo precej naših interpretacij, našega, slovenskega "spina", dodanega temu. V samih evropskih izjavah teh izrazov, ki ste jih vi uporabili, nismo opazili. Tako da bi svetoval, da se, preden se začne citirati evropske politike, skrbno pogleda tisto, kaj so dejansko rekli, in da to, kar naši politiki govorijo o evropskih izjavah, podvržete kritičnemu pregledu.
Vprašanje novinarja: Včeraj je bil protest kulturnikov, češ da se preveč posega na področje kulture. Kako vi to spremljate?
Dr. Danilo Türk: Rebalans zahteva resen premislek in treba je pogledati vse aspekte. Tisto, kar zadeva javno porabo, pa tudi vse posege na področju dokapitalizacije. Vse je treba videti v celoti in se potem odločiti, kakšna prava ravnotežja moramo v tem okviru poiskati. Mislim pa, da je treba ugovore, proteste, ki jih dobivamo s strani kulturnikov, jemati zelo zares.
Vprašanje novinarja: Če smem samo nekoliko izven teme. Včeraj je mestni svet zasedal, župan Jankovič, sprejeli so vse predlagane ... in garažno hišo pod Zvezda parkom in uničevanje gozda v Trnovem. Kako se vam zdi, da župan ...
Dr. Danilo Türk: Ne poznam tega. O tem ne želim govoriti, ker ne poznam teh sklepov in to tudi ni bilo predmet današnjega pogovora s Fiskalnim svetom.
Svetovalec predsednika republike za odnose z javnostmi Boštjan Lajovic: Predlagam, da damo besedo članom fiskalnega sveta.
Dr. Danilo Türk: Hvala lepa. Zdaj bi prosil predsednika Fiskalnega sveta, da pove.
Predsednik Fiskalnega sveta dr. Marjan Senjur: Jaz bi se najprej zahvalil gospodu predsedniku za pozornost, ki jo izkazuje do javne fiskalne politike, in bi pri tem posebej opozoril, da je v Sloveniji potrebna večja fiskalna odgovornost. Posebno se to kaže po nesprejetju pokojninskega zakona, ki je pokazal, da je možno, da interesne skupine lahko zaustavijo sprejetje zakonov, ki so bili sprejeti v državnem zboru, in da ob tem lahko tudi ogrozijo javnofinančno stabilnost, kar se mi zdi, da bi lahko bila težava. Res je tudi to, kar je gospod predsednik rekel, da bi ljudje, ki so na odgovornih funkcijah, tudi morali paziti, kaj govorijo o javnih financah. Naše javne finance niso v najboljšem zdravju, niso pa bolne. To pravim tudi zaradi tega, ker je bila Slovenija vedno znana po tem, da ima zdrave finance, da nikdar nismo imeli velikega deficita, nikdar nismo imeli velikih javnih dolgov, in upam, da bo tudi tako ostalo v prihodnje. Ravno to bi mi radi v Fiskalnem svetu poudarili, da smo mi bili vedno zdrava javnofinančna država in da želimo, da bi to tudi ostali.
Opozoril bi še to, da smo imeli recesijo, zdaj se kažejo znaki oživljanja vsepovsod po svetu, tudi v Sloveniji, priznali to ali pa ne, in zdaj bo treba odpraviti posledice te recesije. Posledica te recesije je velik javno-finančni primanjkljaj in pa sorazmerno velik javni dolg. Nobeden od teh ni kritičen, lahko bi bil pa kritičen na dolgi rok, če ne bi začeli tega reševati. Zato je prav, da Slovenija sprejme nek program ali pa načrt javnofinančne konsolidacije, ki ni enoletni, ampak da bi bil pet, šestletni, in bi v tem času poskušali odpraviti javnofinančni primanjkljaj in pa da bi začeli tudi zniževati javni dolg. To bi potem tudi naredilo vtis na mednarodne finančne trge, da bi potem tudi lahko zaupali v slovenske javne finance.
S tem v zvezi pa bi rekel še to – mi smo se danes pogovarjali tudi o rebalansu proračuna. Moje mnenje je, da bi bilo bolje, da bi bil rebalans sprejet prej, ne pozneje, in da je nujno, da je sprejet. Nujno, da je sprejet, pa je zato, ker omogoča, da bomo ostali v okvirih, ki smo jih prej predvideli. Naš okvir je bil, da bomo za to leto imeli primanjkljaj v višini približno dveh milijard, brez rebalansa, tako kot zdaj kaže, pa to ne bo mogoče. Se pravi, če hočemo ohraniti deficit na približno dveh milijardah, potem je potrebno, da se rebalans sprejme, kot rečem še enkrat, bolj prej kot pozneje. Čim pozneje bo, tem slabše signale bomo poslali navzven, kar pa je zelo pomembno, ker se zunaj zadolžujemo.
Vprašanje novinarke: Kaj pa je vaš predlog, kaj narediti z davki? Fiskalni svet se precej ukvarja s to tematiko.
Dr. Marjan Senjur: Mislim, da ta vlada na področju davkov več ne more ukrepati, ampak to ni toliko pomembno za Fiskalni svet. Za Fiskalni svet je pomembna država, ne pa vlada. Mi menimo – jaz menim, posebej pa jaz, pa tudi mnogi kolegi od nas – da, ko govorimo o srednjeročni fiskalni konsolidaciji, da je nujno treba gledati tako odhodke kot prihodke. Sedanji predlog je, da bi v dveh letih znižali primanjkljaj pod 3 odstotke BDP, kot je zahteva pakta stabilnosti, in da bi do leta 2015 prišli na stanje razmerij izpred recesije. Meni se zdi, da je to v redu. Kar bi pa svetoval, je, da se to doseže postopoma, da se to doseže usklajeno, da bodo vsi sloji prebivalstva v Sloveniji približno enakomerno obremenjeni, da ne bodo eni nosili bremena bolj kot pa drugi. To je pa nujno ne samo zaradi finančnih učinkov, ampak zaradi tega, da je mogoče fiskalno konsolidacijo spraviti skozi javnost. Javnost mora program konsolidacije sprejeti. Mi smo demokratična družba in to drugače ne gre. Nekaj na silo, intervencije, to ne gre skozi javnost. Mi rabimo javno podprt program javne konsolidacije.
Vprašanje novinarja: Kako pa potem v bistvu v tej luči vidite neprestane dokapitalizacije NLB, pa Adrie, pa vseh teh državnih podjetij, ki v bistvu ... Vsi opozarjajo, da to v bistvu nekako ni ravno najboljša politika, če hočemo spraviti pod delež 10 odstotka ...?
Dr. Marjan Senjur: Deloma se strinjam z vami. Po drugi strani bi pa opozoril, da sta ta recesija in dejstvo, da smo v evroobmočju, pokazala, da ima fiskalna politika sedaj nove naloge, ki jih prej ni imela. Ena od teh nalog je, da skrbi za stabilnost tako imenovanega realnega sektorja. Se pravi, v sedanjih razmerah zelo močno niha proizvodnja in pa zaposlenost. In tukaj mora javnofinančna politika pomagati, sodelovati, da stabilizira tole. Res je pa, da to zahteva usposobljenost za to in pa sredstva. Ta sredstva bi bilo možno dobiti samo tako, da se prihrani kje drugje. Mi ne moremo zdaj reči – mi imamo nove naloge fiskalne politike in bomo zaradi tega porabili več sredstev za delovanje fiskalne politike. To bo treba najti nekje drugje, te primanjkljaje, ampak znotraj fiskalne politike.
Vprašanje novinarja: Pa še eno vprašanje glede rebalansa. Vi pravite, da brez rebalansa ne bomo mogli ohraniti v okviru teh dveh milijard proračuna. Se vam ne zdi mogoče to malce pretirano? To je nekaj takega, kakor da bi jaz rekel – bom sprejel tako fiskalno politiko, da bom imel minus na računu, minus 200, ne bom pa prišel na ničlo ali pa vsaj na pozitivno.
Dr. Marjan Senjur: Jaz vam zdaj govorim samo o številkah. Proračun za letos in javne finance za letos so bile tako nastavljene, da ima proračun približno primanjkljaj 1,7 milijarde, celotne javne finance pa okrog dve milijardi. O tem govorim. Ko sedaj gledam nazaj, ko so prej načrtovali sedanje stanje, je dejstvo, da so bile številke nekoliko pretirane, kar se tiče napovedi. Nominalna stopnja rasti bruto domačega proizvoda je bila napovedana previsoka in zaradi tega so bili tudi predvideni prihodki previsoki in tudi planirani odhodki so bili previsoki. Na primer, rast odhodkov je bila predvidena za 8 odstotkov v proračunu za letos. To sedaj, ob sedanjih številkah, ki bi naj bile za letos, enostavno ni več vzdržno. Povrh tega so bili neki dodatni izdatki v zvezi z Ljubljansko banko, pa še železnice itn., so bili neki dodatni izdatki, kar pomeni, da je treba to zdaj spraviti v okvir, ki je bil začrtan. Tako da se mi zdi, da je to v nekem smislu tehnično vprašanje. Mi se moramo zdaj uokviriti v okvir, ki smo ga predvideli.
Vprašanje novinarja: Vezava nezaupnice na rebalans, kako se vam to zdi?
Dr. Marjan Senjur: To se mi pa zdi precej politično vprašanje. V zvezi s tem bi rekel samo tole – mogoče zaradi tega zavlačujejo z rebalansom. Jaz mislim, da bi bilo prav, da se rebalans sprejme pred poletjem, potem se pa v jeseni dela na novem proračunu. Moje mnenje je, rajši rebalans čim prej kot pa pozneje, ker potem bo imel pozitiven učinek, ne samo na deficit, ampak tudi na splošno klimo kapitalskih trgov o Sloveniji.
Vprašanje novinarja: Poglejte, država že tretje leto zapovrstjo, bi rekel, se zadolži za približno dve milijardi evrov, se pravi, ustvarja ta primanjkljaj. Zdaj me pa zanima, kaj bi bilo treba narediti na strukturni ravni, ker to je v bistvu že tretje leto zapovrstjo, dve milijardi novega dolga samo na račun proračunskega primanjkljaja. Kaj bi morali narediti na strukturni ravni, da bi bil GDP večji pa da bi se zaradi tega manj zadolževali?
Dr. Marjan Senjur: Tukaj pa je res zdaj vprašanje srednjeročno, dolgoročno. Jaz mislim, da je bil pokojninski zakon v tej smeri in da bo treba v tej smeri še naprej delovati. To, da ni bil sprejet, ne pomeni, da ne bo sprejet. Mora biti, prej ali slej. Gotovo se strinjam, da bi bilo treba gospodarstvo podpreti, da bi bila stopnja gospodarske rasti visoka. To pomeni, da ne bi prehitro začeli krčiti vseh izdatkov, da bi potem tudi krčili gospodarsko rast, tako da, to je gotovo. Se pravi, sočasno imeti v mislih strukturne reforme, kar je sicer floskula, in pa spodbujanje gospodarske rasti, to moramo istočasno imeti v mislih. Ampak to je bila tudi moja ideja, ko sem prej rekel, dajmo mi to narediti postopoma. Vsako leto, na primer, omejimo rast javnofinančnih odhodkov ne na nulo, ker to ni vzdržno, dajmo na raven, mogoče vsako leto dva odstotka rasti javnofinančnih odhodkov, približno tolikšna je rast inflacije. To bi pomenilo, da bi realno javnofinančni odhodki bili na isti ravni in pa nominalno lahko rasli. Mislim, da bi to bilo možno speljati. Neke radikalne rešitve, češ da bi vse zaustavili ... Ker če se vse zaustavi, tudi ni možno nič spremeniti. Niso možne strukturne spremembe, ni možno prestrukturiranje, ker so rezi potem previsoki.
Boštjan Lajovic: Bomo tukaj končali. Hvala lepa.