Predsednik ob 800. obletnici prve javne šole v Izoli

Izola, 26.10.2012  |  sporočilo za javnost

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil slovesnosti ob 800. obletnici prve javne šole v Izoli z naslovom "Šola nekoč in danes". V nagovoru je izpostavil, da sta imela šolstvo in izobraževanje vselej velik pomen, saj sta tesno spremljala ves intelektualni, gospodarski, pa tudi politični razvoj. Izolska šola je bila povezana tudi s širšim prostorom, zlasti z znamenito Univerzo v Padovi, je dejal predsednik, ki je dodal, da so bile izobraževalne ustanove v Evropi v minulih zgodovinskih obdobjih povezane na neposreden način.

"Nekoč, ko še ni bilo omejitev nacionalnih držav in je intelektualna komunikacija potekala razmeroma sproščeno, smo v Evropi imeli skupni intelektualni prostor. Tudi prihodnost Evrope zahteva čim bolj sproščeno izobraževalno in intelektualno komunikacijo ter čim več tistega, kar bi lahko imenovali moderna intelektualna evropska skupnost. V Evropi potrebujemo intelektualni prostor, ki bo celovit, kjer bo komunikacija svobodna in kjer bosta rast in razvoj tesno povezana z izobraževanjem," je poudaril predsednik.

Ravno vzpostavljanje nacionalnih šolskih sistemov je bilo po besedah predsednika ena bistvenih prvin nastanka in razvoja nacionalnih držav. Tesna povezanost med vzpostavljanjem nacionalnih identitet, držav in šolskih sistemov je usodno zaznamovala našo bližnjo zgodovino. Šolstvo je omogočilo nove razsežnosti razvoja, hkrati pa so nacionalne države tudi na nek način omejile in otežile intelektualno komunikacijo, je pojasnil predsednik.

"Danes je prav, da v nacionalnih državah skrbimo za razvoj šolstva, vendar moramo ves čas vedeti, da sta prav sožitje in evropsko povezovanje tisti vrednoti, ki ju moramo še posebej gojiti na vseh ravneh izobraževanja. Zaradi intelektualnih povezav, ki tu nastajajo že v najzgodnejših stopnjah, je šolstvo na obalnem območju Republike Slovenije tako zelo dragoceno in ga moramo vzpodbujati še s posebno pozornostjo," je dejal predsednik Türk.

Predsednik je spomnil, da so 13. julija 2010 s predsednikoma Italije in Hrvaške položili vence na spominskih obeležjih in se udeležili skupnega koncerta miru v Trstu. Na ta način so se simbolično zavezali k novi, boljši prihodnosti tega dela Evrope in Evrope kot celote. Predsednik je poudaril, da ta skupna zaveza ni bila le politična, ampak tudi izraz globokega in vsestranskega sožitja, ki v teh prostorih že obstaja, ter zaveza k nadaljnjemu gojenju tega sožitja.

Predsednik je izpostavil, da moramo šole na obmejnih območjih treh držav krepiti kolikor je mogoče skupno ter s takšnim prepletanjem jezikov in kultur, ki daje nove priložnosti za razvoj, ki razume, da so nacionalni jeziki trdni temelj sožitja in povezovanja, in ki na teh podlagah omogoča vsestransko intelektualno komunikacijo. Takšno sožitje, sodelovanje in prepletanje je lahko po njegovih besedah ena najzanimivejših prvin nastajajočega skupnega intelektualnega prostora Evrope.

Kakovost in hitrost vzpostavljanja skupnega evropskega intelektualnega prostora bosta v veliki meri odvisna od naših preteklih in današnjih dejanj, je dejal predsednik, zato mora biti skrb za razvoj šolstva vedno med pomembnimi prvinami teh razmislekov. Predsednik je ob tem poudaril, da varčevanje v kriznih časih ne sme prizadeti šolstva in odrekati otrokom možnosti za njihov intelektualni razvoj.

"Skrb za šolsko prehrano je pomemben del socializacije otrok, skrbi za zdravje otrok in socialne kohezivnosti. Dobro moramo premisliti pri poseganjih v te temeljne potrebe otrok. Dobro bi bilo, da se varčevalni ukrepi ne sprevržejo v takšne vrste odrekanja, ki bodo pustila dolgoročne negativne posledice," je opozoril predsednik, ki je izpostavil, da je naša prihodnost odvisna od ljudi in od tega, kako dobro so izobraženi, kako zdravi so in kako razpoloženi so.

Predsednik je dejal, da je bilo investiranje v šolstvo mnogo težje pred 800 leti, ko so bili veliko bolj revni časi, vendar so ljudje takrat razumeli pomen šolstva za prihodnost. Svoj nagovor je sklenil z željo, da bi šolstvo v Izoli cvetelo še naprej, da bi bila Izola še naprej znana po kakovosti svojega šolstva, da bi na ta način plemenitila vse sodelovanje in sožitje med narodi širšega regionalnega območja ter s tem prispevala k bogatitvi naše države Republike Slovenije.