Govor predsednika na sprejemu za diplomatski zbor

Brdo pri Kranju, 18.1.2010  |  govor

Govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na sprejemu za diplomatski zbor ob pričetku novega leta
Brdo pri Kranju, 18. januar 2010


Spoštovani gospod doajen diplomatskega zbora,
ekscelence,
spoštovani visoki gostje,
spoštovane dame in gospodje, dragi prijatelji!

V veliko veselje mi je, da vas lahko pozdravim na tem tradicionalnem novoletnem srečanju. Pozdravljam vas v imenu gostiteljev sprejema, to je v imenu predsednika Vlade Republike Slovenije in ge. Tanje Pečar, v imenu svoje žene Barbare in v svojem imenu.

Naše tradicionalno srečanje je izraz dobrih želja, ki si jih izrekamo na začetku novega leta, izraz prijateljstva in prizadevanja za boljši svet. Prosim vas, da moje najboljše želje prenesete voditeljem vaših držav, skupaj z izrazi upanja, da bomo v našem sodelovanju poiskali dobre odgovore na zahtevna vprašanja, ki jih prinaša naš čas. Simbolika današnjega srečanja je tesno povezana s temeljnimi vrednotami, za katere se zavzemamo – s spoštovanjem in prijateljstvom, z iskrenim prizadevanjem za vsestransko mednarodno sodelovanje, z zavestjo, da vsi skupaj pripadamo veliki svetovni družini.

Za nami je težko leto, ki ga je zaznamovala globalna recesija. Ta je razkrila mnoge pomanjkljivosti sodobnega sveta in zahtevnost nalog, ki se postavljajo pred vse nas. Za vsako državo se glavno delo začne doma, pri skrbi za ekonomski in socialni položaj ljudi, za politično stabilnost za najboljši možni razvoj. Naša skrb za usodo človeka zahteva rešitve, ki izražajo polno razumevanje domače stvarnosti. Hkrati se zavedamo, da je svet tesno povezan in vse bolj soodvisen. Zato ne more biti nobena politika resnično uspešna, če ne upošteva mednarodnih razmer.

V Sloveniji smo privrženi mednarodnemu prizadevanju za iskanje poti naprej. Smo pa tudi zaskrbljeni. Vzrok naše zaskrbljenosti je opažanje očitnih pomanjkljivosti v arhitekturi mednarodnih ustanov in skrb zbujajoče prakse svetovnih centrov gospodarske in finančne moči. Recesija, ki je v preteklem letu tako močno prizadela svet, je predvsem posledica nesprejemljive prakse finančnih ustanov, njihovega nezadržnega pohlepa po velikih dobičkih, njihovega nerazumnega tveganja in zapostavljanja etičnih zahtev, ki so bistvenega pomena za vzdržen gospodarski razvoj. Skrbi nas, ko vidimo, da je letos zavest o nujnih reformah v svetovnem finančnem sistemu še vedno šibka in da je v nekaterih primerih začela celo popuščati.

To popuščanje zavzetosti za reforme je treba ustaviti. V novem letu ne bi smeli zamuditi priložnosti za resne korake na poti k potrebnim reformam v svetovnem finančnem sistemu. Ne gre le za gospodarsko uspešnost, ampak tudi za etične vrednote, ki zagotavljajo vzdržen razvoj in mednarodni mir.

Sedanji mednarodni gospodarski položaj pa ni edini razlog za zaskrbljenost. Posebno močni so razlogi za zaskrbljenost spričo nezadovoljivega napredka mednarodne skupnosti v poskušanju omiliti posledice podnebnih sprememb in vzpostaviti mehanizem, ki naj nadomesti Kjotski protokol. Prizadevanje doseči sporazum na nedavni konferenci v KØbenhavnu ni dalo rezultatov, ki smo si jih želeli. Diplomatsko delovanje zaostaja za pričakovanji državljanov in celo za interesi, ki jih že izkazuje poslovni svet. Potrebujemo nov napor in nov zagon. Nimamo časa, ki bi ga prepustili brezplodnim razpravam. Potrebujemo resno zavzetost in resnične, pravno zavezujoče dogovore. Že v začetku tega leta moramo obnoviti prizadevanje za nova pogajanja in za nov zagon procesa, ki naj privede do takih dogovorov. Slovenija se bo vključila v to prizadevanje v okviru Evropske unije, pa tudi na svetovni ravni.

Tudi Evropska unija potrebuje nov zagon. V preteklih letih je bilo vloženo veliko energije v vzpostavitev novih institucij Unije. Te so bile z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe tudi vzpostavljene, zdaj pa pričakujemo dobre rezultate. Evropska unija se mora izogniti nevarnosti, da bi se pretežno ukvarjala sama s seboj in z lastnimi problemi. Povsod po svetu pričakujejo, da bo postala eden vodilnih dejavnikov izboljšanja sveta in razvoja, ki bo širil območje blaginje in uresničevanja človekovih pravic. Tako vlogo Evropske unije pričakujemo tudi v Sloveniji.

V Sloveniji smo tudi v preteklem letu usmerjali naše najboljše energije za takšno vlogo Evropske unije in za reševanje poglavitnih vprašanj našega časa. V okviru prizadevanj za omejitev globalnega segrevanja smo vse od predsedovanja Slovenije v Evropski uniji l. 2008 med aktivnimi državami, ki se zavzemajo za vodilno vlogo Evropske unije. Dejavni smo tudi v Zeleni skupini, to je skupini malih držav z vseh celin sveta, ki so pripravljene delati skupaj za svetovni sporazum o podnebnih spremembah. Ta prizadevanja bomo nadaljevali tudi v tem letu. Pravica do varnega in zdravega okolja je ena od človekovih pravic.

V preteklem letu smo se trudili okrepiti uresničevanje človekovih pravic v Sloveniji in tudi na mednarodni ravni. Naša vlada se je odločno lotila uresničevanja odločb ustavnega sodišča glede problema "izbrisanih", ki že vse predolgo obremenjuje stanje človekovih pravic pri nas. Dejavni smo bili tudi v Svetu za človekove pravice v OZN in Svetu Evrope, zlasti z aktivnim predsedovanjem Odboru ministrov. Pomagali smo premagati težave pri izvolitvi novega generalnega sekretarja Sveta Evrope. Pospeševali smo razpravo o potrebnih reformah Evropskega sodišča za človekove pravice. Razvili smo nove razsežnosti prizadevanja Sveta Evrope za krepitev kulturne dediščine in se vsestransko zavzemali za zaščito človekovih pravic, vključno s pravicami otrok. Človekove pravice niso nikoli do konca in nepovratno zagotovljene. Zato bo prizadevanje zanje trajna prednostna naloga naše države in naše zunanje politike.

Zavzemamo se tudi za reševanje humanitarnih problemov. V preteklem letu sem sprožil akcijo dobrodelne pomoči otrokom, ki so postali invalidi, žrtve oboroženega konflikta, ki je pred letom dni zajel območje Gaze. Naši specialisti za rehabilitacijo invalidov so dokazali, da spadajo med vodilne na svetu, in uspešno pomagali prvima dvema skupinama otrok. Danes bi se rad zahvalil našim zdravnikom in terapevtom, hkrati pa vsem donatorjem in vsem državam na Bližnjem vzhodu, ki so pomagale k uspešnosti tega prizadevanja – nameravamo ga nadaljevati tudi letos.

Prizadevanje za reševanje humanitarnih problemov se ne sme nikoli ustaviti. Posebno pomembno pa je, da se okrepi politično in diplomatsko prizadevanje za mednarodni mir, ki je najboljše zagotovilo, da ti problemi sploh ne nastanejo. Močno podpiramo prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu na podlagi načel, ki jih je opredelil "Kvartet" in ki ostajajo edini resnični okvir za uspešno mirovno prizadevanje.

Gospe in gospodje,

prizadevanje za mednarodni mir in stabilnost se vselej začne v neposrednem okolju sleherne države. Slovenija se je v preteklem letu dejavno zavzemala za polno stabilizacijo območja jugovzhodne Evrope in za vključitev držav tega območja v evroatlantske povezave. Zadovoljni smo, da se je konec preteklega leta sprostila vizumska ureditev za nekatere države jugovzhodne Evrope, in prizadevali si bomo, da bi bili takšne ureditve deležni tudi državljani preostalih držav tega območja. Ne pozabimo, pravica do svobode gibanja spada med temeljne človekove pravice in ta je močno omejena, če ji manjka možnost obiskovanja drugih držav, zlasti v Evropi, ki je v zadnjih dveh desetletjih tako močno napredovala ravno s sprostitvijo gibanja za svoje državljane. Vizumsko liberalizacijo vidimo tudi kot del prizadevanja za vključitev držav jugovzhodne Evrope v Evropsko unijo. Vse si zaslužijo jasno in verodostojno evropsko perspektivo. Če hočemo to doseči, pa moramo vsako leto narediti nekaj korakov, ki predstavljajo oprijemljiv napredek pri izpolnjevanju meril za članstvo, napredek, ki ga bodo ljudje čutili neposredno.

Slovenija je v preteklem letu pripomogla k temu na več načinov – s spodbujanjem razprav o jugovzhodni Evropi v organih Evropske unije, s konkretnimi predlogi in neposrednim prispevkom k reševanju konkretnih vprašanj na tem območju. S sosednjo Hrvaško je novembra lani na ravni predsednikov vlad podpisala sporazum o arbitražni rešitvi vprašanj meje na kopnem in na morju ter nekaterih drugih vprašanj, povezanih s tem. V tem letu nas v Sloveniji čaka še nekaj nalog na poti k ratifikaciji tega sporazuma. Trdno smo prepričani, da mora biti rešitev mejnega spora v korist obeh držav in njunega prihodnjega sožitja. Nobena od njiju ne sme dobiti občutka, da je kar koli žrtvovala ali neupravičeno pridobila na račun druge. Verjamem, da bo uspešna rešitev tega spora pripomogla h krepitvi volje za reševanje vseh preostalih vprašanj med državama in k hitrejšemu vključevanju držav jugovzhodne Evrope v Evropsko unijo.

Gospe in gospodje,

čaka nas zahtevno leto. Izpolnjevati bomo morali pomembne naloge. Pri tem bomo potrebovali tudi prave spodbude. V Sloveniji tradicionalno črpamo energijo iz naše kulturne ustvarjalnosti. To bo naša spodbuda tudi v prihodnje. V kulturni okvir uvrščam tudi telesno kulturo in šport. V preteklem letu so nas v Sloveniji naši športniki navduševali s številnimi izjemnimi dosežki. To navdušenje doživljamo tudi v letošnji zimski sezoni. Upamo, da bo tako tudi na bližnji zimski olimpijadi v Kanadi. Upamo, da bo tako vse leto, tudi na svetovnem prvenstvu v nogometu v Južni Afriki, na svetovnem prvenstvu v košarki v Turčiji in na številnih drugih tekmovanjih. Slovenija bo sodelovala na vseh. Tudi to bo izraz naše povezanosti s svetom, naše volje prispevati k izboljšanju sveta.

Gospe in gospodje,

na začetku novega leta si ljudje dobre volje iskreno želimo miru, prijateljstva, sreče in zdravja. Moje želje na tem srečanju se pridružujejo tej dobri volji. Želim pa se vam tudi zahvaliti za prispevek k ustvarjanju boljšega in pravičnejšega sveta, v katerem bosta mir in blaginja naš skupni dosežek, uspeh in sreča pa resnična priložnost za vse ljudi. V tem duhu vam želim srečno in uspešno novo leto.

Hvala lepa.