Boj proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu

Dunaj, 15.10.2012  |  sporočilo za javnost

Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je obiskal Dunaj, kjer se udeležuje 6. zasedanja konference pristopnic h Konvenciji Združenih narodov o transnacionalnem organiziranem kriminalu.

Pred začetkom konference se je predsednik najprej srečal z izvršnim direktorjem Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) Jurijem Fedotovom, s katerim sta se pogovarjala o mednarodnem sodelovanju v boju proti organiziranemu kriminalu ter o pomembni vlogi UNODC in konvencije v teh prizadevanjih.

Direktor Fedotov je poudaril, da UNODC postaja globalni igralec v boju proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu, kar terja določene spremembe in nadgradnjo njegovega delovanja. Kot je pojasnil, so potrebni predvsem jasen mandat in navodila s strani držav pristopnic h konvenciji, bolj natančno pa bi morali urediti tudi vprašanje financiranja UNODC in sodelovanja z nevladnim sektorjem.

Predsednik Türk se je strinjal z njegovimi ocenami in posebej poudaril pomen obveščanja držav pristopnic, ki mora temeljiti na celovitih informacijah. K učinkovitejšemu boju proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu pa lahko prispeva tudi poglobljeno sodelovanje med organi kazenskega pregona, je še dodal.

Direktor UNODC je slovenskega predsednika seznanil s posebnim regionalnim programom boja proti transancionalnemu organiziranemu kriminalu za države v regiji Jugovzhodne Evrope. Sogovornika sta se strinjala, da je sodelovanje v tem programu pomembno za izpolnjevanje kriterijev za njihovo članstvo v Evropski uniji.

Predsednik se je zatem udeležil zasedanja konference, kjer je nastopil kot govornik. Izpostavil je, da izraz transnacionalni organizirani kriminal opisuje številne oblike kriminala, kot so trgovina z ljudmi, kibernetski kriminal, tihotapljenje migrantov, piratstvo, tihotapljenje orožja, trgovina z drogami in kraje identitete. Vse te oblike kriminala imajo velik vpliv na družbo, povzročajo kršitve človekovih pravic ter predstavljajo grožnjo miru in varnosti, vladavini prava in razvoju.

Nekatere oblike, kot je prepovedana trgovina z orožjem, neposredno ogrožajo mednarodni mir in varnost. Trgovina z ljudmi, ki je po več kriterijih najbolj ostudna oblika transnacionalnega organiziranega kriminala, pa je dosegla že alarmantne razsežnosti in prizadela milijone ljudi. Predsednik je poudaril, da bi se morali Združeni narodi resno spopasti s tem problemom.

Organizirani kriminal postaja vedno bolj prefinjen, razširjen in izprijen, je dejal predsednik, ki je opozoril na pomanjkljivosti v nacionalnih zakonodajah, v kazenskem pregonu ter meddržavnem sodelovanju med pravosodnimi organi in organi pregona. Mednarodna skupnost bi morala sprejeti tudi širšo in bolj natančno strategijo za boj proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu.

Predsednik je izrazil upanje, da se bodo še v času te konference uspešno zaključila pogajanja o vzpostavitvi mehanizma za pregled izvajanja konvencije, ki bi okrepil prizadevanja mednarodne skupnosti, da se s transnacionalnim organiziranim kriminalom spopade na celovit in sistematičen način. Poleg meddržavnega sodelovanja pa je izpostavil tudi vlogo civilne družbe v boju proti organiziranemu kriminalu in odpravljanju njegovih posledic.

Predsednik je v zaključku predstavil pobudo Nizozemske, ki sta se ji pridružili Belgija in Slovenija, da bi oblikovali nov večstranski mednarodnopravni instrument glede nudenja mednarodnopravne pomoči v kazenskih zadevah in ekstradiciji pri pregonu kaznivih dejanj genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev pred sodišči posameznih držav.

"Trenutno je sodelovanje pri zbiranju dokazov in ektradiciji storilcev teh zločinov odvisno izključno od obstoječih dvostranskih sporazumov med posameznimi državami. Ti so omejeni tako po njihovem številu kot obsegu. Zato se vse prepogosto zgodi, da postopki proti osebam, osumljenim genocida ali vojnih hudodelstev, niso uspešni zaradi pomanjkanja pravne podlage za sodelovanje preiskovalnih organov vpletenih držav. Za resnično učinkovitost teh postopkov sta bistvenega pomena prav vzajemna pravna pomoč držav in - če se pojavi potreba - tudi izročitev osumljencev," je poudaril predsednik Türk.

Predsednika Türka je nato v avstrijski predsedniški palači Hofburg sprejel zvezni predsednik Republike Avstrije dr. Heinz Fischer. Na delovnem srečanju sta se pogovarjala o vprašanjih političnega in ekonomskega razvoja v Evropski uniji ter dvostranskega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo.

V nadaljevanju se je predsednik Türk udeležil stranskega dogodka v organizaciji Slovenije, Nizozemske in Belgije na temo "Zapolnitev pravne praznine: Pobuda za oblikovanje novega večstranskega mednarodnopravnega instrumenta glede nudenja mednarodnopravne pomoči v kazenskih zadevah in ekstradiciji pri pregonu kaznivih dejanj genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev pred sodišči posameznih držav", kjer je nagovoril udeležence dogodka.