Govor predsednika na Jesenskem srečanju Združenja Manager

Brdo pri Kranju, 6.10.2009  |  govor

Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slavnostni večerji Jesenskega srečanja Združenja Manager 2009
Brdo pri Kranju, 6. oktober 2009


Spoštovani gospod Aleksander Svetelšek, čestitam,
Spoštovani gospodarstveniki,
Gospe in gospodje,

Uspešnega izhoda iz recesije ne bo brez uspešnega gospodarstva!

Uspešnega gospodarstva ne bo brez dobrega upravljanja, brez dobrih menedžerjev!

To sta dve preprosti resnici, ki ju moramo v naši družbi razumeti, ki si ju moramo zapomniti in v skladu z njima ravnati. Uspešno gospodarstvo in dobri menedžerji so nujni pogoj za izhod iz krize.

Seveda bo za izhod iz recesije treba izpolniti še druge pogoje. Seveda bo treba najprej vrniti dostojanstvo in čast poštenemu delu, zagotoviti dobro plačilo za dobro delo, doseči učinkovito soupravljanje delavcev in njihovo udeležbo pri dobičku podjetja.

Toda tudi to so prvine dobrega upravljanja, dobrega menedžmenta. Dobri menedžerji vselej poskrbijo za dobre vodstvene ekipe, za dobro informiranost in sodelovanje delavcev v upravljanju in za pošteno delitev ustvarjenega.

Take menedžerje pri nas imamo. Mnogi med njimi so danes tukaj. Prav njim bi nocoj rad izrekel zahvalo. V teh časih radi skoparimo s priznanji. Toda to ni prav. Zaslužnim je treba izreči priznanje in zahvalo.

S to zahvalo pa gre tudi pričakovanje: da bo vodenje podjetij v prihodnje še boljše, da boste poiskali rešitve, ki pomenijo tehnološki napredek in trajen razvoj, da boste ohranili ugled na sedanjih trgih, našli dobre nove trge za svoje proizvode in dobre in zanesljive partnerje za bodoče sodelovanje.

Pri tem seveda potrebujete podporo, ne nasvetov, kako upravljati podjetja, ampak pomoč pri iskanju novih partnerjev in novih trgov, pri razvoju predpisov, ki bodo omogočili boljše poslovanje, pri zmanjšanju davčnih bremen, pri razvoju infrastrukture in na drugih področjih, kjer deluje država.

Pri vsem tem lahko računate na mojo podporo in pomoč in, prepričan sem, tudi na podporo in pomoč mnogih v naši državni strukturi.

Toda so tudi problemi, s katerimi se moramo spopasti neposredno in vsi skupaj. Kritični premisleki so pogoj za dolgoročni obstoj in razvoj podjetij, za dobro družbe in za naš skupni razvoj na nove tehnološke in kulturne ravni.

Končuje se tridesetletni ciklus neomajne vere v "nevidno roko" trga in obdobja rasti, v katerem se je verjelo, da je edina družbena odgovornost kapitala maksimiranje profita in da so menedžerji heroji, ekonomska rast pa izključno njihova zasluga. Ta miselnost ni nastala pri nas, vendar je vplivala tudi na razmere pri nas, četudi ne usodno in zlasti ne v primeru izkušenih poslovnih ljudi.

Danes, v času recesije nihče ne trdi, da so zanjo izključno odgovorni poslovni ljudje, čeprav je del odgovornosti prav njihov. Vprašanje pa je, ali smo se iz preteklih pomanjkljivosti naučili dovolj in prave stvari, da bi lahko izhod iz recesije poiskali hitreje in uspešneje.

Ena od pomembnih lekcij je pomen etike v poslovnem življenju. V preteklih letih je lastninsko prestrukturiranje v Sloveniji ustvarilo razmere za etično sporne menedžerske prevzeme, izčrpavanje podjetij, nezmerno zadolževanje in prepletanje političnih in poslovnih interesov. Povezave med gospodarstvom in politiko, med imenovanji nadzornikov in vodilnih gospodarstvenikov so v preteklih letih v prevelikem številu primerov postale takšne, da so že ogrozile gospodarsko uspešnost številnih podjetij. Razširila sta se neodgovornost in cinizem. Vse to je tudi razširilo prostor političnih manipulacij. Politične igre pa so tudi odprle pot medijskim konstruktom in zavajanjem.

Vse to upravičeno ustvarja nejevoljo ljudi. Vse to je treba ustaviti, če si želimo uspešen izhod iz recesije in če hočemo resničen in stabilen razvoj.

Če že v preteklosti ni bilo dovolj moči, da bi se tako v politiki kot tudi v poslovnem svetu postavili po robu vsem tem škodljivim početjem in jih zavrnili kot neetična, bi bilo prav, da sedaj, na podlagi izkušenj, ki so že za nami, ravnamo drugače. Gre za etičnost in, seveda, za povsem temeljne zahteve dobrega poslovanja: poslovodni ljudje morajo reševati podjetja z razvojem in inovacijami, s pridobivanjem novih naročil, ne pa se utapljati v problemih, ki so posledica problematično pridobljenega lastništva. Uprave podjetij naj sestavljajo usposobljeni in izkušeni ljudje. V javnem nastopanju naj ne bo neutemeljenega obtoževanja, zavajanja in ščuvanja. S sindikati pa naj se vodi dialog, ki bo zagotavljal ohranjanje delovnih mest in pošteno plačilo za pošteno delo, ki bo razvijal solidarnost v kriznem ukrepanju in razvojnem odločanju ter nadomestil preživete oblike boja "dela proti kapitalu", ki ni več v nikogaršnjem interesu.

Kritično je treba oceniti tudi ravnanje lastnikov: lastnina, kot to pove tudi slovenska ustava, ni le pravica do razpolaganja s premoženjem. Lastnina ima tudi socialno in ekološko funkcijo. Stečaji Mure, Loške tovarne hladilnikov (LTH) in Vina Brežice so pokazali, kam lahko pripeljeta neodgovorno lastništvo in slabo upravljanje. Neodgovorni lastniki so zapravili premoženje vlagateljev in delovna mesta delavcev. Država lahko poskrbi in mora poskrbeti za socialno varnost ljudi, ne more pa zagotoviti ekonomske uspešnosti in naposled tudi ne preživetja podjetju, ki so ga tako temeljito uničili neodgovorni lastniki in nesposobni poslovneži.

Nauki recesije so trdi, toda iz njih se je mogoče naučiti prave stvari. Vsak poslovnež in celotna skupnost poslovnih ljudi sta v položaju, v katerem je treba iskati izhod iz težav na več ravneh hkrati: na osebni ravni, na ravni podjetja, na ravni panoge in na ravni stanovskih združenj, kakršna so zbornice in Združenje Manager. Sedanji kreditni krč mora popustiti. Potrebujemo skupni nastop in sodelovanje podjetij in bank.

Na vseh teh ravneh je treba uveljaviti nekatere temeljne vrednote:

• resnično znanje in trdo delo,
• podjetnost, pravo ustvarjalnost in inovativnost,
• družbeno odgovornost in solidarnost, tisto solidarnost, ki zagotavlja kohezijo podjetja in družbe.

In seveda, spomniti se je treba nekaterih železnih spoznanj: nič ne uspe tako kot uspeh, nič ne more nadomestiti osebne odgovornosti in osebnega zgleda, ki sta v jedru vsakega uspeha.

Gospe in gospodje,

ni še tako daleč za nami čas, ko smo v podobnih razmerah, ob nenadni izgubi trgov, ki so propadli zaradi razkroja nekdanje Jugoslavije, našli dobre rešitve in omogočili razvojni zagon. Ta zagon je v zadnjem desetletju opešal. V času recesije se zato bolj kot prej vidijo vse naše razvojne pomanjkljivosti. To je razlog za zaskrbljenost, pa tudi izziv za sposobne in pogumne.

Tudi danes ima Slovenija sposobne menedžerje. Mnogi od njih ste nocoj tu, na tem srečanju. Ni pretiravanje, če rečem, da je prav od ljudi, ki ste zbrani nocoj, v veliki meri odvisna usoda našega gospodarstva, s tem pa prihodnost naše družbe. Ni naivno, če poudarim, da je zaupanje v sposobne menedžerje danes ne samo nujno, ampak tudi dosegljivo, in v zelo velikem številu primerov tudi resnično. Tudi raziskave strokovnjakov nas utrjujejo v tem.

Naša stvarnost je boljša, kot bi jo radi prikazali ciniki in pesimisti. Med ljudmi, ki se čutimo odgovorne, tako v politiki kot v poslovnem svetu, danes ne sme biti prostora niti za cinizem niti za pesimizem.

Naša domovina si zasluži, da jo razvijemo v bogatejšo in bolj kulturno skupnost. O tem se boste pogovarjali na tem srečanju. Želim vam veliko uspeha in zlasti odločnosti, prodornosti in volje, ki bo vodila vaše delo, naši družbi pa zagotovila napredek.

Hvala lepa.