Predsednik ob 90. obletnici študija strojništva v Sloveniji

Ljubljana, 6.5.2010  |  govor

Slavnostni nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slavnostni akademiji ob 90. obletnici študija strojništva in 55. obletnici izhajanja strojniških publikacij
Ljubljana, 6. maj 2010


Spoštovani gospod dekan, profesor dr. Jože Duhovnik,
spoštovane profesorice in profesorji,
študentke in študenti,
cenjeni visoki gostje,

najprej prisrčen pozdrav inženirjem in tehniški besedi ter čestitke ob 90. obletnici študija strojništva in 55. obletnici izhajanja strojniških publikacij v Sloveniji!

Človeška ustvarjalnost je neprecenljiva in vsestranska. Ljudje si že od nekdaj zamišljamo in ustvarjamo sisteme, ki nam omogočajo, da se udejanjimo v prostoru in času – z ustvarjalnostjo v znanosti in tehniki, v filozofiji in v umetnosti.

Tako kot je arhitektura zgradbe izraz človekovega spoznanja o bivanju in zaščiti ter njegove sposobnosti dosegati te učinke na vedno nove in boljše načine, je za človeka še kako pomembno sozvočje logistike in premikanja človeka in aparatur.

Prav ta prostor, Cankarjev dom, v celoti dokazuje potrebo po razumevanju tehnike v vsej njeni širini in poslanstvu – v njenih arhitektonskih, mehanskih, elektronskih in drugih razsežnostih.

Danes smo tu, da počastimo pomen in poslanstvo talenta, ki ga človek lahko nosi v sebi. To je edinstven talent inženirjev za stroje in naprave, inženirjev strojništva.

Področje strojništva je tako široko, da ga včasih težko opredelimo. Zato je najbolje, če nam ostajajo stroji in naprave sinonim za tisti izdelek človeškega duha in rok, ki nam ga lahko da inženir strojništva.

Človek je v zgodovini ustvarjal pogoje za delo s stroji, napravami glede na njegovo globlje razumevanje narave. Vsaka kultura in civilizacija je in ima zapise, izdelke in zgradbe. Vse to je bilo potrebno z vsakokratnim nivojem znanja udejanjiti z inženirskim znanjem. Da, res je, da je piščal glasbilo, najbrž pa ni nikogar med nami, ki se ne bi vprašal, kako sploh je bila piščal narejena. Kakšen je bil razvoj od prve piščali pračloveka, narejene pred 55.000 leti in odkrite pri nas, blizu Cerknega, do flavte, ki je nepogrešljiv del instrumentalnih glasbenih sestavov preteklih stoletij in našega časa?

Kako je bilo mogoče, se sprašujemo, ko danes gledamo bronaste kipce, ki imajo ulite prstke, debele 1 mm? Kipci so bili kot modeli izdelani in uliti v času rimskega cesarstva na področju samostojne province Noricum, ki je bil v precejšnji meri na področju današnje Slovenije. Tudi na to zgodovino smo lahko ponosni.

In kakšna je bila tradicija urarstva v Ljubljani v 19. stoletju? Morebiti smo to tradicijo pozabili, najdemo pa njene dosežke v muzeju. Nemogoče je spregledati konstrukcijsko zanimivost teh naprav.

Genij inženirstva je samostojen človeški genij. To je bilo v različnih obdobjih različno razumljeno, vendar večinoma spoštovano. Devetnajsto in dvajseto stoletje sta bili še posebno aktivni obdobji inženirstva, zlasti strojništva. Pri tem smo imeli Slovenci častivredno vlogo. Rusjan z letalom, Puh z motocikli, Bloudek s smučarskimi poleti in Suhadolnik z Boeingovim "jumbo jetom" so predstavniki inženirjev strojništva, ki so svetovno poznani. Ustvarjali so v pogojih svetovnega razvoja. Bilo pa je še mnogo inženirjev strojništva, ki so udejanjali detajle razvoja in jim je bil razvoj tehniškega talenta vsakdanjik. Z njimi so se srečevali delavci v podjetjih, marsikdaj ne povsem razumljeno, v veliki večini pa vendar dovolj sprejeto. Prav skupno razumevanje je rojevalo in še ustvarja pogoje industrijskega razvoja, ki je lastno slovenskemu gospodarstvu.

O tem je vredno razmisliti z veliko skrbnostjo. Živimo v času prehoda v postindustrijsko družbo in nekatere, nekoč temeljne industrije, se selijo v druge dele sveta, v kraje z nižjo ceno delovne sile. Toda ta proces ni razvrednotil industrije in zlasti ne inženirstva. Nasprotno, okrepil je zahtevo po njegovi večji dovršenosti in še večji ustvarjalnosti. Po ocenah strokovnjakov bo tudi pri nas industrija imela ob najbolj razvitem stanju okoli 30 do 34 odstotkov zaposlenih prebivalcev, ki bodo ustvarjali med 35 do 40 odstotkov bruto dohodka države. V razvitih državah prav razvita industrija daje večji del dodane vrednosti kakor ostale panoge.

Slovenija mora biti na take izzive pripravljena. Pripravljena pa bo, če bo celotno okolje razumelo, da je razvoj države močno odvisen od industrijskega razvoja. Pri tem moramo biti pazljivi, dobro informirani in sposobni tehtno ocenjevati. Zanesljivo imamo težave pri posameznih podjetjih,vendar pretirano govorjenje o nekonkurenčnosti ali slabem gospodarjenju ni prava resnica. Prav industrijska podjetja z izvozom ustvarjajo najbolj zanesljiv kruh, ki nam objektivno zagotavlja in utrjuje našo državotvornost. In prav pri tem je odločilnega pomena vloga tehnične inteligence.

Čas je, da se tekma, ki jo tehnična inteligenca bije na tujih trgih, tudi doma prepozna kot velika kvaliteta – kvaliteta ustvarjanja, ki je pomemben del narodne biti, zagotavlja pogoje za razvoj naroda nasploh. Tehnična inteligenca v vsakdanji tekmi dokazuje, da je konkurenčna v svetovnem razvoju.

Vse moderne države razumejo razvojni potencial v trdni povezavi z naravoslovno in tehnično inteligenco. Zato je prav, da se pri temeljnih razvojnih usmeritvah tudi naši strateški pogledi usmerijo v zagotavljanje pogojev za nadaljnji razvoj. Tako bomo morali več investirati v pridobivanje znanja na naravoslovnotehničnih fakultetah in pritegniti k študiji čim več študentov.. Da je to težaško delo, se vidi tudi v tem, da se ustanavljajo vse vrste raznih fakultet, kjer sta tabla in kreda merilo učenja. Tam pa, kjer so potrebni laboratoriji, ateljeji ali studii, pa kot kaže, je veliko težje. Težje, toda tudi bolj pomembno. Nobena nova univerza ne bi smela nastati, ne da bi imela vsaj eno naravoslovno ali tehnično fakulteto. Dajmo torej vetra v jadra pravega študijskega dela, ki ga univerzitetni študij mora imeti. Vlada bo morala resno razmisliti o tem, da relevantni del sredstev za razvoj človeških virov usmeri v povečanje kakovosti univerzitetnega študija s povečanjem raziskovalnega dela.

Današnja slavljenka, Fakulteta za strojništvo, ima za sabo uspešen razvoj in številne rezultate. Uspešna je tudi v svojem povezovanju z gospodarstvom in v raziskovalnem delu nasploh. Ima kar 55 odstotkov prihodka iz naslova raziskovalnega dela. To dokazuje, da je že sedaj trdno vpeta tako v čisto raziskovanje kot raziskave v industriji. Najboljše fakultete na svetu imajo razmerje med 50 do 70 odstotkov. Vprašajmo se: kaj bi bilo, če se v tako kakovostno okolje investira tako v prostore kot opremo? Odgovor bi bil lahko samo pozitiven.

V kratkem bo zagnan največji superračunalnik na slovenskih univerzah prav na Fakulteti za strojništvo. To je lep dokaz, da ob vseh skromnih možnostih tako vodstvo kot vsi zaposleni razumejo smeri razvoja.

Pred več kot 55 leti je prof. Bojan Kraut predstavil idejo o pomembnosti tehniške besede in jo udejanjil skupaj s kolegi. Nastala je prva številka. In skupaj s pomembnimi podjetji, kot so Litostroj, TAM in Metalna, se je začelo ustvarjati osnove za kakovosten razvoj tehniške besede tudi v podjetjih. Morda danes sploh ne razumemo, kaj je pomenilo v tistih časih postavljanje svinčenih plošč za tiskanje ali priprava slik s tušem! Ob pogledu na obseg tedanjih številk in dejanskem delu, ki je bilo v ozadju, si lahko ustvarimo vtis o volji in želji prof. Krauta in vseh sodelavcev. Pomemben preskok je bil nato odločitev, da se Strojniški vestnik tiska v dveh jezikih: slovenščini in angleščini. Kmalu pa je zahteva za odprtost v svet zahtevala "žrtev". Strojniški vestnik danes že tri leta izhaja samo v angleščini. Na prvi pogled smo s tako odločitvijo osiromašili slovensko tehniško besedo. Dejstvo pa je, da na isti ustanovi že več kot deset let izdajajo še eno revijo, imenovano Ventil. In ta revija sedaj ostaja v slovenščini. Na Fakulteti za strojništvo imajo toliko potenciala, da lahko izdajajo dve reviji. Iskrene čestitke za taka velika dejanja. Danes je Strojniški vestnik svetovno prepoznana revija, ki jo berejo po evidencah bralcev po celem svetu.

Vsi diplomanti, ki jih je več kot 8.000, preko 600 magistrov in preko 320 doktorjev znanosti predstavljajo človeške vire, ki so ustvarili pomemben del industrijskega potenciala. Ta potencial ni bil vselej dobro razumljen in še manj dobro izkoriščen. Morda so se morala nekatera podjetja zapreti, da je iz njihovega človeškega potenciala zrasla nova struktura, ki se je okoli leta 2000 tako formirala, da so bili postavljeni novi koncepti in nove proizvodne linije.

Kjerkoli v Sloveniji obiščem napredna in izvozno uspešna podjetja, vidim stroje, ki so jih razvili naši, slovenski inženirji. In praviloma je tako, da obstaja premo sorazmerje med inženirsko ustvarjalnostjo in izvozno uspešnostjo, ki jo izkazuje podjetje. Pri tej preobrazbi se je pomembno povečala produktivnost, in to ne na račun izkoriščanja delovne sile, ampak predvsem na račun avtomatizirane proizvodnje. Danes se v naših podjetjih uporablja preko 4.000 robotov in praktično ni več serijske proizvodnje, ki nima avtomatizirane linije. In prav doma narejene avtomatizirane linije so dokaz ustvarjalnosti naših inženirjev strojništva. Stroji izdelujejo stroje! To je izraz najvišje tehniške ustvarjalnosti človeka.

To spoznanje mora sprejemati vse širši del populacije mladih. Mladi morajo vedeti, da je prihodnost, kot poprej, v tehnološkem razvoju in da tehnološki razvoj zahteva ustvarjalno, inženirsko elito. Dobro je, da jo imamo, in še bolje bo, ko bo še večja, še bolj ustvarjalna in še bolj prodorna. Dosedanji rezultati tak razvoj vsekakor omogočajo. Fakulteta za strojništvo pa to zagotavlja.

Zato čestitajmo naši slavljenki ob večkratnem jubileju: 90 let študija strojništva, 55 let Strojniškega vestnika in 50 let samostojne Fakultete za strojništvo.