Nagovor na regionalnem vrhu poslovnih voditeljev Jugovzhodne Evrope Summit100

Aranđelovac, 6.10.2011  |  govor

Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na regionalnem vrhu poslovnih voditeljev Jugovzhodne Evrope Summit100
Aranđelovac, 6. oktober 2011


Spoštovani predsednik Republike Srbije Boris Tadić,
spoštovani izvršni direktor Nectarja in predsednik Srpske asocijacije menedžera Bojan Radun,
spoštovani predsednik uprave Simobila in predsednik Združenja Manager Dejan Turk,
spoštovani predsednik uprave Nexe Group in predsednik Hrvatske udruge poslodavaca Ivan Ergović,

veseli me, da sem danes tu in rad bi povedal, da sem vabilo za današnje srečanje na tem Summitu 100 poslovnih voditeljev, bussiness leaderjev, sprejel z velikim zadovoljstvom. To zadovoljstvo je bilo dvojno. Veselilo me je, da se ta pomemben sestanek dogaja v času, ki je najprimernejši in ko je zbiranje misli o našem skupnem gospodarskem življenju ter naši prihodnosti še posebej potrebno. Drugi razlog za zadovoljstvo je to, da se je tu zbral cvet našega biznisa, in dobro je, da nastajajo priložnosti, ko se lahko prav v tem krogu razvijejo nove ideje in novi predlogi za naprej.

Vprašanje, ki se mi postavlja kot predsedniku republike, torej kot politiku, v tem trenutku, je, kaj pravzaprav je prispevek politike in političnih voditeljev v takšni situaciji, v čem je naša vloga in kaj lahko prispevamo v razpravi, kakršno imamo danes. Prav gotovo je jasno eno: ni stvar politikov, da poslovnim ljudem pripovedujemo, kako se delajo posli, kako se dela biznis. To vi veste, to poznate veliko bolje od nas in ne potrebujete političnih predstavnikov, da bi vam o tem govorili. Po drugi strani pa je tako, da politika ustvarja pomemben del pogojev za vaše delo, in prav je, da vam politiki povemo, kako vidimo našo vlogo, naše odgovornosti v ustvarjanju teh pogojev. Živimo v kriznih časih, v časih, ko je gospodarsko povezovanje še bolj pomembno kot kadarkoli prej in ko je potrebna določena inovativnost. Pot iz krize ni jasna, pot iz krize bo zahtevna in dolgotrajna in na tej poti bomo vsi skupaj morali iskati nove rešitve in biti odgovorni za to, kako se te rešitve iščejo.

Sam bi želel zaradi tega opozoriti na štiri področja, za katera mislim, da imamo nekatere naloge tudi politiki, na nekaterih predvsem politiki, in naloge, ki, če jih bomo uspešno reševali, lahko pomagajo vašemu delovanju, vašemu dogovarjanju o poslih, vašim strategijam in našim skupnim rezultatom.

Prva naloga je ustvarjanje političnih pogojev za poslovno sodelovanje na območju Jugovzhodne Evrope oziroma Balkana, kot se temu lahko tudi reče, območju zlasti bivše Jugoslavije. Danes je politično stanje izboljšano. Pri tem moramo vsi skupaj dobro razumeti pomembno, skoraj filozofsko idejo. Politika je zato tu, da rešuje probleme, gre za "problem solving". V naši tradiciji nimamo prav močno izražene te osnovne ideje, da je politika zato, da rešuje probleme. Vendar če hočemo naprej, če hočemo naprej z zadostno hitrostjo, potem moramo ravno to razumevanje funkcije politike postaviti v središče. To pomeni, da moramo v politiki krepiti vse tisto, kar ustvarja spoštovanje med nami, spoštovanje vseh nas, vzajemno spoštovanje, kajti iz spoštovanja izvira zaupanje in iz zaupanja izvirajo rešitve problemov.

To vam pripovedujem kot predsednik države, ki je v preteklih dveh letih veliko razpravljala –celotna država, vsa naša javnost, vse njene politične sile – o reševanju problemov zlasti v odnosih do sosedov. V odnosih s Hrvaško smo napravili pomemben korak naprej s tem, ko smo se dogovorili za okvir reševanja mejnih vprašanj in na ta način pokazali, da se z medsebojnim spoštovanjem, z medsebojnim zaupanjem in z našim skupnim prepričanjem, da je politika tu zato, da rešuje probleme, lahko problemi tudi rešujejo in s tem ustvarjajo pogoji za gospodarsko sodelovanje. Danes že vidimo pozitivne rezultate. Danes vidimo, da je klima v odnosih takšna, da se poslovno, gospodarsko sodelovanje dobro razvija navzlic krizi, navzlic nervozam, ki jih kriza prinaša, navzlic vsem oviram. Neko oviro smo odpravili in to je dobro. Mislim, da je inspiracija, ki jo lahko dobimo iz tega primera, pomembna za vse, kar delamo v politiki. Politika mora pomagati pri umirjanju razmer. Popolnoma se strinjam s predsednikom Tadićem, ki je govoril o pomenu umirjanja razmer na celotnem območju Balkana, na celotnem območju nekdanje Jugoslavije. Lahko vam zagotovim, da bo Slovenija v tem pogledu aktivno sodelovala z vsemi našimi ravnanji, z vsem tistim, kar bodo naše partnerske države v tem območju ocenile za potrebno, za primerno za to, da situacijo umirjamo še naprej in ustvarjamo pogoje za gospodarsko sodelovanje.

Druga pomembna naloga na politični ravni je krepitev vseh pogojev za širjenje Evropske unije v ta prostor. Vsi razumemo, da je to proces, ki ne gre zlahka. To je zahteven proces, težak proces. V Evropski uniji obstaja velika količina utrujenosti, "enlargement fatigue", kot temu pravijo v Evropski uniji. Vendar te utrujenosti ni v mnogih državah in Slovenija je med tistimi, ki ne čuti absolutno nobene utrujenosti zaradi širjenja in si želi nadaljnje širitve. Zelo nas veseli, da bo Hrvaška 19. decembra podpisala pogodbo o pristopu k Evropski uniji. Veselimo se napredka, ki ga je naredila do sedaj Črna Gora, ki ga dela Srbija, in želimo, da bi vse države tega območja vstopile v Evropsko unijo in da bi v procesu približevanja zagotovili take pogoje, da bo gospodarjenje postajalo čedalje lažje.

Tretja pomembna naloga je nekoliko bližja samemu gospodarstvu. Vse naše države so vključene v trgovinsko menjavo. Za Slovenijo je trgovinska menjava z vsemi državami naše regije zelo pomembna. Če mi dovolite eno samo ilustracijo, bi povedal, da smo med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo v lanskem letu dosegli nivo menjave na višini 927 milijonov evrov v obe smeri. Trend širitve blagovne menjave se je večal ves čas, ne glede na krizne razmere, in se povečuje tudi sedaj. Upam, da bomo v letošnjem letu dosegli milijardo evrov v obe smeri, in dobro je, da se blagovna menjava povečuje. Vendar moramo v politiki videti tudi probleme, četudi so ti morebiti latentni in ne akutni. Slovenija ima v trgovinski menjavi s partnerskimi državami v Jugovzhodni Evropi presežek. To seveda države, ki ima suficit, samo po sebi ne moti, kajti presežek v trgovinski menjavi je s stališča izvoznikov – in slovenska ekonomija je izvozna ekonomija – dobra stvar. Vendar vemo tudi to, da dolgoročno neuravnotežena trgovinska menjava ni dobra, niti za državo, ki je v deficitu, niti za državo, ki je v suficitu. Zato je tu potreben napor, da se dolgoročno zagotavlja ravnotežje v blagovni menjavi. Poleg tistega, kar krepi uvoz iz naših partnerskih držav v Slovenijo, je pomembno tudi ugotavljati, kakšne možnosti imamo pri skupnem nastopanju na tretjih tržiščih, tako da tudi izvoz iz Slovenije v partnerske države služi izvoznim potrebam teh držav. V zadnjem času veliko govorimo o priložnostih, ki jih daje okoliščina, da je Srbija sklenila sporazume o ukinjanju carin z Rusko federacijo in nekaterimi drugimi državami. To so veliki trgi in seveda bi bilo dobro, da se naše ekonomije znajdejo v takem sodelovanju, ki bo krepilo izvoz iz Republike Srbije na ta tržišča. Če se lahko Slovenija s svojimi produkti, s svojo tehnologijo ali na druge načine v to vključi, bo to samo dobro. Skratka, blagovna menjava je naša priložnost in dobro je, da jo izkoristimo.

Četrta tema, o kateri bi želel na kratko nekaj povedati, so investicije. Imamo izkušnje. Te izkušnje niso neznatne. Slovenija se v vseh državah Jugovzhodne Evrope pojavlja s svojimi investicijami in verjamem, da imamo tukaj še veliko možnosti, da naš investicijski potencial razvijemo in da izkoristimo vse, kar je treba, v korist razvoja držav, kjer investicije potekajo, gostiteljskih držav, in seveda tudi v korist razvoja Slovenije. Tu govorim kot predstavnik države, ki je izrazito zainteresirana, da se ta razvoj nadaljuje in krepi. Rad pa bi povedal, da pri tem zelo dobro razumemo, da moramo slediti dvema pomembnima principoma v vsem našem investicijskem sodelovanju. Prvi princip je princip nediskriminacije. Investitor mora imeti na območju, kjer investira, nediskriminiran položaj. To je seveda v praksi veliko težje kot na ravni načela, kajti nediskriminiran položaj zahteva mnoge praktične odgovore. Zahteva dobro in pravilno uporabo zakonov, polno zakonitost, zahteva izogibanje retroaktivnosti v uporabi zakonov, zahteva visoko stopnjo koordinacije vseh upravnih postopkov. Vse to mora biti podano, če se hoče v resnici doseči princip nediskriminacije in če se hoče napredovati na področju investicij.

Vendar vse to še ne zadošča, kajti princip nediskriminacije sam po sebi ni zadosten princip. Potrebno je zagotoviti dvosmernost. Slovenija je zainteresirana za investicije iz naših partnerskih držav v Jugovzhodni Evropi na ozemlju Slovenije. Veseli me, da se je gospod Bojan Radun ravnokar predstavil kot poslovnež, kot biznismen iz Srbije in Slovenije. V Sloveniji si takih poslovnih ljudi želimo. Želimo si, da bi jih bilo veliko in da bi se na ta način razvijala naša ekonomska soodvisnost, da bi se na ta način krepila tista podlaga, ki bo nekega dne, ko bo Srbija v Evropski uniji, olajšala nadaljnje skupno delo, skupno življenje, skupen ekonomski napredek. Kriza ni taka ovira v teh odnosih, da ne bi mogli napredovati. Zavedamo se, da je kapitalska moč omejena, da ni tako lahko zbrati kapitala za investiranje. Vendar verjemite mi, v Sloveniji prihajamo v obdobje, ko bomo čedalje bolj zainteresirani za investicije, in dobro bi bilo, da se to obdobje pravilno in pametno izkoristi.

Peta tema – skupni projekti. Tudi o tem moramo razmišljati in ugotavljati, kje nas čakajo priložnosti in kje so točke, na katerih obstoječih priložnosti ne izkoriščamo dovolj dobro. Dal bom samo en primer. Države našega območja so se dogovorile za skupen projekt "Cargo 10". To je skupen projekt, ki povezuje železnice našega prostora v velikem naporu, da bi se železniški promet razvil na način, ki bo koristil našim ekonomijam in ki bo valoriziral naš skupen geografski prostor v širšem območju Evrope in Bližnjega vzhoda. To je izjemno pomembno. Predsednik Tadić je prej govoril o tem, da je naša skupna usoda v našem skupnem prostoru. To drži in to v Sloveniji dobro razumemo. Zato bi želeli, da se projekt, ki je prvi glasnik tega razumevanja in pripravljenosti, da naš skupni prostor skupaj razvijamo v ekonomsko dobrobit vseh nas, da se ta projekt nadaljuje uspešno. Če se tu pojavljajo kakšne tehnične ovire, kakšne tehnične težave, jih moramo odstraniti. Če se pojavijo kakšna majhna in nepotrebna ljubosumja, jih moramo odpraviti. Če je možno, da politični predstavniki v teh okvirih kaj pomagamo, moramo pomagati. Skupni projekti so nekaj, o čemer velja razmišljati temeljito.

Toliko o mislih, ki so povezane z dnevnim redom današnjega sestanka. Dovolite mi, da na zaključku tega mojega razmišljanja povem še nekaj besed v jeziku, ki je zelo močno podoben srbskemu jeziku.

(V srbščini:) Vesel sem, da ste mi omogočili povedati nekaj besed o mojih današnjih razmišljanjih, o našem ekonomskem položaju, o možnostih, ki se pojavljajo. Smo v prelomnem času in možno je, če bomo našli skupni jezik, vzajemno spoštovanje, vzajemno razujmevanje, da na tej osnovi dosežemo znaten napredek in preidemo na novo kakovost medsebojnega sodelovanja. Vsi mi potrebujemo te nove kvalitete. Vsi bomo imeli korist, če bomo uspešni pri spoznavanju naših možnosti in pri vlaganju potrebnih naporov, da bi se te možnosti izkoristile. To je veliki izziv današnjega trenutka. Veliki ameriški pesnik Robert Frost je napisal izjemno zanimivo pesem "The road not taken" – pot, ki ni bila izkoriščena. Njegovo sporočilo je, da je človek pogosto soočen s situacijami, v katerih mora izbirati med dvema možnostima. Danes so vse naše države na tem prostoru v takšni situaciji. Imamo možnost, da izberemo pot, ki bo vodila v smeri intenzivnega sodelovanja in novih ravni, nove kakovosti v poslovnem svetu in našem razvoju, ali pa, da ostanemo premalo aktivni. Ne zapravimo te priložnosti, ne dopustimo, da se bomo čez nekaj let spraševali, zakaj nismo izkoristili priložnosti, ki so bile tu. Verjamem, da ne bomo izpustili današnje priložnosti, da izkoristimo te naše razvojne možnosti. Verjamem, da je prav to srečanje dobra priložnost, da skupaj razpravljamo o teh naših dobrih možnostih, da spoznamo, da je kriza možnost, ne samo problem, in da gremo skupaj naprej na boljše in na višje ravni. Hvala vam za pozornost in želim vam uspešno delo.