Govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na 15. Srečanju predsednikov srednjeevropskih držav

Ohrid, 2.5.2008  |  govor

Govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na 15. Srečanju predsednikov srednjeevropskih držav
Ohrid, 2. maj 2008
Velja govorjena beseda!


Spoštovani gospod predsednik Branko Crvenkovski,
spoštovani gospod predsednik vlade,
spoštovani predsedniki držav Srednje Evrope,
ekscelence,
gospe in gospodje,

še posebej sem počaščen, da imam kot prvi govornik priložnost spregovoriti na temo z naslovom Skupaj v prihodnost – izzivi širitve Evropske unije. Širitev Evropske unije je pomembna tema. Zato ni naključje, da je bila postavljena na naš dnevni red kot prva točka. Slovenija zdaj predseduje Evropski uniji. Seveda je veliko naših prizadevanj namenjeno vprašanjem prihodnosti Evropske unije in v tem smislu tudi pomenu njene širitve.

Včasih nas prosijo, naj povzamemo osrednjo zamisel slovenskega predsedovanja z eno besedo. Takrat je odgovor oziroma naše geslo sinergija. Sinergija je beseda, ki najučinkoviteje opisuje naše težnje in težnje držav članic Evropske unije. Sinergija, ki jo je bilo treba razviti od znotraj, mora opredeljevati Evropsko unijo v sedanji sestavi. Poleg tega pa je sinergija za Evropsko unijo geslo pri njenem delovanju na mednarodnem in svetovnem prizorišču. Menim, da ni treba naštevati postopkov in metod, potrebnih za razvoj sinergije v Evropski uniji. Rad bi le omenil, da je čas ratificiranja Lizbonske pogodbe tudi čas, ko se ozremo po sinergijskih učinkih novih institucij. Ta razvoj ustvarja velika pričakovanja, za katera upamo, da bodo tudi izpolnjena, če bo le mogoče do konca tega leta, sicer pa prihodnje leto. Eden od učinkov tega razvoja bo nadaljnja krepitev Evropske unije kot svetovnega akterja.

Zelo pomembno pa je doumeti, da je Evropska unija že postala svetovni akter. Evropska unije ni le skupina držav v Evropi, pač pa tudi svetovni akter, ki bo moral kot tak svojo vlogo odigrati tudi v prihodnje. Način, kako jo bo odigral, bo opredelil prihodnost Evropske unije v celoti.

Rad bi navedel dva primera, pri katerih se taka vloga izraža že zdaj, sta pa hkrati tudi primera, ki se jima moramo mi kot predsedniki držav Srednje Evrope primerno posvetiti. Prvi se nanaša na podnebne spremembe, drugi pa na človekove pravice.

Jasno je, da mora Evropa na obeh področjih veliko narediti doma, poleg tega pa lahko pomembno vlogo odigra tudi na mednarodni ravni. Evropska komisija je že opredelila posebne cilje glede izpustov toplogrednih plinov, kar bo Evropski uniji omogočilo prevzeti vodilno vlogo v svetu. Te velikopotezne cilje je podprl tudi Evropski svet. Tu pa se pojavi odločilno vprašanje, ali bo Evropska unija sposobna oblikovati skladno politiko za prihodnost in voditi svetovna pogajanja, ki naj bi potekala to in prihodnje leto. V Evropski uniji se je pojavil določen nemir, in če prebiramo evropske tiskane medije, nam ti pošiljajo mešana sporočila. Zasledimo lahko izraze podpore, pa tudi glasove dvoma, ki opozarjajo, da postaja dandanes konkurenčnost zaradi težav v svetovnem gospodarstvu težja, okoljski cilji pa manj pomembni. Pred seboj imamo torej vprašanje svetovnega pomena, vprašanje, pri katerem se bo Evropska unija spoprijela z enim od odločilnih preizkusnih kamnov našega časa. In vsi skupaj – članice Evropske unije in države kandidatke – moramo trezno in z ustrezno mero ambicioznosti razmisliti, kako naprej. Mogoče bi nam lahko glede tega ta konferenca dala nekaj svežih zamisli.

Drugi primer, ki ga želim omeniti, so človekove pravice. Človekove pravice so bistvo Evropske unije, bistvo njene filozofije in njenih ustanov. Tudi tukaj mora Evropska unija delo opraviti doma, ne sme pa pozabiti na svojo vlogo v svetu. Evropska unija je na podlagi Lizbonske pogodbe sprejela Listino o temeljnih človekovih pravicah. To je obveznost, ki bo veljala za vse države članice, pa tudi njene mednarodne posledice ne bodo nič manj pomembne. Ukrepi glede človekovih pravic v svetu trenutno zamujajo. Svet Združenih narodov za človekove pravice si še vedno prizadeva, da bi ustrezno oblikoval svoje delovne metode. Njegova prizadevanja za vzpostavitev sistema globalnega rednega pregleda človekovih pravic so obetavna, vendar še niso učinkovita. Celovitost njegovega delovanja z vidika vztrajnega in sistematičnega kršenja človekovih pravic ni zadovoljiva. Vse to se da sicer sčasoma popraviti, vendar ne brez učinkovitega vodenja. Tu pa lahko svojo pomoč ponudijo članice Evropske unije in druge države, ki so zastopane na tej konferenci. Potrebujemo države, ki so zavezane človekovim pravicam, države, ki morajo biti v Združenih narodih dejavne in prevzemati vodilno vlogo.

Seveda moramo v srednjeevropskih državah najprej razmisliti o lastnih posebnih nalogah na področju človekovih pravic in se jih nemudoma lotiti. Na Kosovu bo proces stabilizacije zahteval velika prizadevanja in dejanski uspeh, da bi lahko človekove pravice zagotovili prav vsem, človekove pravice, ki jih bo lahko vsakdo užival vsak dan. Človekove pravice so pomembna prednostna naloga za vse nas.

Ko razmišljamo o prednostnih vsebinskih nalogah, kot so tiste, ki sem jih omenil, moramo razumeti, da je bila Evropska unija najuspešnejši sistem tedaj, ko je ostajala zvesta svoji pragmatični naravi. Evropska unija se je začela kot pragmatična zamisel, ki je bila ob zametku osredotočena na dva strateška proizvoda – premog in jeklo. S tem ko je oblikovala carinsko unijo in druge oblike gospodarskega sodelovanja, je sistemsko še naprej ostala predana pragmatizmu. Zato mora zelo jasno razmisliti o tem, kaj dandanes pravzaprav pomeni potreben pragmatizem. Vsak resen razmislek o tem vprašanju nam bo kmalu ponudil sklep, da je prav širitev v današnjih okoliščinah bistvo pragmatizma. Če želi Evropska unija uspeti, se mora širiti. Kot svetovni akter bo uspešna le, če bo medse sprejela države, ki so zdaj kandidatke za vstop. Ne le, da te države potrebujejo članstvo v Evropski uniji, tudi Evropska unija potrebuje te države.

Ponovno naj omenim le nekaj primerov. Pri svojih prizadevanjih, da bi postala svetovni akter strateškega pomena, Evropska unija potrebuje Turčijo. Pogajanja s Turčijo se morajo nadaljevati. Evropska unija se mora zavedati strateškega pomena Turčije in strateške vizije Evropske unije s Turčijo kot njeno članico. Poleg tega pa Evropska unija Turčiji ne sme odreči perspektive članstva, saj ji je bila ta že odobrena. Pod vprašajem je verodostojnost Evropske unije.

Poleg tega se Evropska unija ne sme sprijazniti s "črno luknjo na Zahodnem Balkanu". S pogajanji in ustreznimi sporazumi je treba jasneje opredeliti evropsko prihodnost Zahodnega Balkana, kar bo zahtevalo dodatno delo s posameznimi državami kandidatkami in večjo skupino držav zaradi vzpostavitve primernega okvira kot podlage za proučevanje in reševanje skupnih vprašanj na tem območju.

Rad bi poudaril, gospod predsednik, da je vaša država, Makedonija, ki ima od lanskega decembra status kandidatke, prejela veliko mero podpore. Prepričan sem, da boste take podpore deležni tudi v pogajanjih za članstvo. Pogajanja so tudi način, s katerim se lahko poskrbi za rešitev vprašanja imena, če se bodo strani resno zavzele za razumen in pošten kompromis. Vprašanje imena ne bi smelo biti nerešljiv problem. Makedonija si podporo zasluži in jo bo imela tudi v prihodnje. Veliko jih je, ki vam izražajo dobre želje. Najneposrednejše dobre želje se nanašajo na bližnje volitve v Makedoniji, ki bodo – o tem sem prepričan – svobodne in poštene ter izpeljane v mirnem in plodnem političnem ozračju. To bo že trenutek, ko se bo Makedonija znašla v središču mednarodne pozornosti. Prepričan sem, da bo uspeh tega dogajanja okrepil obete Makedonije za članstvo v Evropski uniji.

Pogajanja s Hrvaško potekajo dobro, pri čemer se glavni vprašanji glede nadaljnjih pogajanj nanašata na pravosodje in javno upravo. Hkrati pa pogajanja zagotavljajo možnost za krepitev dobrih odnosov med Hrvaško in njenimi sosedami ter iskanje potrebnih rešitev za preostale probleme, vključno z vprašanji meja med Hrvaško in sosednjimi državami.

Z Bosno in Hercegovino je bil odločilen napredek dosežen pri reformi policije. Nobenega dvoma ni, da se bo to tudi uspešno nadaljevalo. K temu bosta pripomogla tudi gospodarski napredek in stabilizacija. Kmalu bi bilo treba podpisati sporazum o stabilizaciji in pridruževanju.

Glede Srbije smo lahko videli, kako ji je Evropska unija ponudila roko pomoči. Sporazum o stabilizaciji in pridruževanju je bil podpisan, naše zaupanje v Evropo pa temelji na tem, da bodo prihajajoče splošne volitve srbskemu ljudstvu ponudile priložnost, da pokaže svojo modrost in naredi nadaljnji korak k članstvu v Evropski uniji.

Končno bi rad dejal, da je lahko Evropska unija zadovoljna z gospodarskim, družbenim in političnim napredkom v Črni gori, ki naj bi ji kmalu podelili status kandidatke.

Kot lahko vidimo, je torej glede balkanskih držav dosežen napredek. Napreduje celotno območje. Seveda pa so tudi razlike in posebni dejavniki, vendar pa je treba ugotoviti, da je napredek dosežen. Napredek pa se ne bi smel ustaviti na geografskih območjih, ki sem jih omenil, namreč s Turčijo in Zahodnim Balkanom. Vključiti mora tudi sosednje države. Ukrajini in Moldaviji je treba zagotoviti perspektivo članstva v Evropski uniji in jima jo ponuditi v primernem trenutku. Nedavno sem o tem govoril v Evropskem parlamentu v Strasbourgu in tudi tam poudaril nujnost, da se Ukrajini in Moldaviji zagotovi perspektiva članstva v Evropski uniji.

Vse to pa lahko izrazimo z eno samo besedo – pragmatizem. Evropska unija bo še naprej uspešna, če bo pragmatična in bo dojela, da je v tem smislu širitev na vrhu dnevnega reda. Pragmatizem ni le ukrepanje, pač pa tudi stanje duha. Mislim, da mi na tej konferenci tega ni treba pretirano zagovarjati. V Srednji Evropi razumemo oboje: pomen izpolnjevanja meril za članstvo v Evropski uniji oziroma drugih pogojev članstva in potrebo po pragmatičnem, v prihodnost usmerjenem pristopu pri vprašanju širitve Evropske unije.

Gospod predsednik, to je bilo nekaj misli, ki sem vam jih želel predstaviti na začetku te pomembne razprave. Hvaležen sem, da sem imel priložnost nastopiti kot prvi govornik, že vnaprej pa se veselim, da bom slišal mnenja drugih udeležencev te konference.

Najlepša hvala.