Novinarska konferenca ob uradnem obisku avstrijskega predsednika

Brdo pri Kranju, 19.4.2011  |  intervju

Novinarska konferenca predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka in zveznega predsednika Republike Avstrije dr. Heinza Fischerja
(Izjave zveznega predsednika Republike Avstrije so povzete po tolmačenju uradne prevajalke)
Brdo pri Kranju, 19. april 2011


Svetovalec predsednika republike za odnose z javnostmi Boštjan Lajovic: Dober dan, gospe in gospodje, začenjamo s krajšo tiskovno konferenco ob uradnem obisku Njegove ekscelence predsednika Republike Avstrije dr. Heinza Fischerja s soprogo v Sloveniji. Oba predsednika bosta imela izjavi o dosedanjem poteku pogovorov, potem pa smo predvideli po dve vprašanji za vsako, torej slovensko in avstrijsko, stran. Prosim, gospod predsednik.

Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk: Hvala lepa. Danes je naš gost na uradnem obisku v Republiki Sloveniji gospod Heinz Fischer, predsednik Republike Avstrije, ki ga cenimo ne samo kot predsednika naše sosednje republike, ampak tudi kot pomembno osebnost, ki je že veliko prispevala k razvoju dvostranskih odnosov med Slovenijo in Avstrijo, k utrditvi medsebojnega zaupanja in spoštovanja ter iskanju konkretnih rešitev za razna vprašanja, ki jih je treba rešiti v naših dvostranskih odnosih. Predsednika Fischerja cenimo tudi po njegovi pomembni vlogi v mednarodni skupnosti, v okviru Evropske unije in na mednarodni sceni. To je najino drugo srečanje na ravni uradnih obiskov. Medtem sva se srečala velikokrat neuradno, ob raznih priložnostih, in izmenjave mnenj, ki so bile ob teh priložnostih možne, so bile vselej tudi zanimive in po mojem mnenju koristne.

Danes sva pregledala celoto dvostranskih odnosov med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo ter več mednarodnih vprašanj. Rad bi kar na začetku povedal, da se v naših komunikacijah ne izogibamo prav nobeni temi in da so tovrstna srečanja, tudi uradni obisk, dobra priložnost, da se pogleda tudi nekatera občutljivejša vprašanja v medsebojnih odnosih.

Ta čas potekajo pomembni pogovori med predstavniki organizacij koroških Slovencev, Slovencev v Avstriji, na eni strani ter predstavniki zvezne vlade in deželne vlade Koroške na drugi. Ta pogajanja še niso končana. Pričakujemo naslednjo fazo kmalu po velikonočnih praznikih. Na ta pogajanja zremo z upanjem in prepričanjem, da se vodijo v dobri veri, z željo, da bi se našel skupen jezik in dober odgovor na vprašanje dvojezičnih topografskih napisov, pa tudi da bi se našel dober odgovor na druge teme. Verjamemo, da je paketni pristop pomemben in da je priložnost, da v teh pogovorih nastanejo dobre rešitve za več tem, ki se tičejo uporabe slovenskega jezika, šolstva, otroških vrtcev, glasbenih šol in seveda tudi dvojezičnih topografskih napisov.

Rad bi takoj povedal, da smo v pogovorih, ki smo jih imeli danes, pogledali tudi položaj nemško govorečih prebivalcev v Sloveniji. Želim posebej poudariti, da ne gre za reciprociteto, ampak enostavno za pregled vseh tem, ki nas zanimajo. V Sloveniji resno obravnavamo in uresničujemo dvostranski sporazum o sodelovanju na kulturnem področju, ki je bil sklenjen leta 2001 in ki daje podlago za financiranje kulturnih in drugih projektov nemško govorečih prebivalcev v Kočevju in drugod. Sam sem danes v pogovorih poudaril, da bi bilo prav, da Slovenija vključi v nastajajoči posvetovalni mehanizem pri Vladi Republike Slovenije tudi predstavnike nemško govorečih prebivalcev, da bi na ta način dosegli trajno komunikacijo in tudi čim boljšo vključitev in čim boljše uresničevanje vseh projektov.

V teh dvostranskih vprašanjih sem želel nekoliko več pozornosti na samem začetku posvetiti temam, ki so ta čas v ospredju in za katere vem, da vas zanimajo. Sicer smo pregledali tudi druga področja dvostranskega sodelovanja. Imamo odlično raven blagovne menjave, ki dosega blizu štiri milijarde evrov. Imamo visoko stopnjo investicij iz Republike Avstrije v Republiki Sloveniji in želimo, da bi na tem področju dosegli nov napredek, zlasti pri tehnoloških investicijah. Imamo dobro komunikacijo na področju jedrske varnosti in strinjamo se, da bi sedaj, po katastrofi v Fukušimi, bilo dobro, da okrepimo strokovni dialog, ki že obstaja, in komunikacije, ki obstajajo, glede vseh vprašanj jedrske varnosti. In imamo dobro sodelovanje na kulturnem področju.

Dotaknila sva se tudi nekaterih mednarodnih tem, zlasti položaja Evropske unije in njene nadaljnje širitve, pa tudi nekaterih drugih mednarodnih tem. Seveda, kolikor vas bo še kaj drugega zanimalo, sem pripravljen na to odgovoriti z odgovorom na vaša vprašanja. Gospod predsednik, še enkrat bi rad poudaril, da nas izjemno veseli vaš obisk v tem času, ki nam omogoča, da skupaj, z zaupanjem, konstruktivnostjo in ustvarjalno pristopimo k vsem temam dvostranskega sodelovanja in da naše odnose razvijamo na novo raven.

Zvezni predsednik Republike Avstrije dr. Heinz Fischer: Spoštovani gospod predsednik, cenjene dame in gospodje, rad bi se zahvalil za gostoljubje, za povabilo in za dobre besede, ki jih je gospod predsednik Türk povedal o našem pogovoru, ki ga bomo lahko še nadaljevali pri tej ali oni priložnosti. Mislim, da smo obravnavali ducat različnih tem. Vsaka tema je pomembna, vsaka ima svoj pomen. In lahko vam povem, da me veseli, da sodelujem pri tem, da se krepijo odnosi med Avstrijo in Slovenijo, ki imajo že danes odlično kakovost. Dobri odnosi s sosednjo državo so zelo dragoceni za demokracijo. Predsedniku Türku sem čestital ob dvajsetem rojstnem dnevu, za rojstvo neodvisne Slovenije, ki ga boste slavili čez nekaj tednov. Kmalu pa bo sledila tudi dvajseta obletnica začetka diplomatskih odnosov med Slovenijo in Avstrijo.

Gospodarstvo igra pomembno vlogo, tako je bilo tudi pri naših pogovorih. Zunanja trgovina na glavo, torej to, kar Avstrija izvaža ali Slovenija v Avstrijo izvaža, te številke dosegajo zelo visoke vrednosti. To, da je Avstrija največji investitor, je neka zelo visoka raven, ki jo želimo ohraniti in za to si moramo prizadevati tudi pri nadaljnjem gospodarskem razvoju.

Kar se tiče slovenskih narodnostnih skupnosti, sem jih vedno skušal podpirati v njihovih pravicah. Obstajajo pogodbeni dogovori, ki jih moramo sprejemati in ki jih moramo uresničevati, in mislim, da smo na pravi in dobri poti in da se bodo moje optimistične napovedi iz preteklih mesecev in tednov še naprej ohranile. Mislim, da bodo prihodnji teden potekali zelo pomembni razgovori, in dosegli smo bližino cilja. Potrebnih je še nekaj malega korakov, moramo se približevati še do zadnjega trenutka, ampak pred seboj imamo zelo smiseln sveženj, ki gre dlje od vprašanja krajevnih napisov. Z veseljem sem v avstrijskih medijih slišal, da je predsednik Türk tudi povedal, da odstotki niso edino vprašanje, ki je sedaj pomembno, temveč je pomemben celosten sveženj, v katerem bo vsaka konkretna odločitev ustavnega sodišča tudi uresničena in s katerim se bomo lahko tako na avstrijski strani kot na slovenski strani, na koroški strani spoprijateljili, ker bo dober sveženj. Do tja želimo priti in potem bomo lahko skupaj slavili, ko bomo dosegli cilj. Če pa cilja ne bomo dosegli, smo pa sami krivi, kajti tako blizu še nikoli nismo bili.

Zelo razveseljivo je tudi, da je, kar se tiče nemško govorečih skupin v Sloveniji, predsednik pokazal razumevanje, da smo omenili tudi to temo. Gre tudi za vzdušje med obema državama, gre za to, da si pridemo naproti tudi tam, kjer ne šteje kvantiteta, kjer ni odločilna kvantiteta, ampak kjer gre za simbolne korake, za to, da si prisluhnemo in da spoštujemo drug drugega. Zato pozdravljam korake, ki gredo v to smer.

Kar se tiče jedrske energije, ki je močno v ospredju zaradi nedavnih dogodkov na Japonskem – pri tej temi je za nas pomembno, prvič, da je varnost na vrhu vseh prizadevanj. Gre za varnost za prebivalce Slovenije, a tudi za varnost sosednje Avstrije. Vsi koraki, ki jih naredimo v smeri največje varnosti, in tudi vsi koraki za to, da se bomo naučili iz nedavnih dogodkov, vse to pozdravljamo. Naše sodelovanje na ravni strokovnjakov moramo okrepiti, zato da bomo lahko rekli, da so bili opravljeni vsi koraki za to, da bomo lahko kratkoročno našli najboljše rešitve. Kako pa se bo dolgoročno razvijalo z jedrsko energijo in kako hitro bomo lahko jedrsko energijo nadomestili z obnovljivimi viri energije, to pa je poglavje, s katerim se tudi ukvarjamo. Vendar moramo nadaljevati po obeh tirih in napredovati.

Zelo intenzivno podpiramo pristop Hrvaške k Evropski uniji. Zelo pomembno je za nas tudi, da napolnimo z življenjem Podonavsko strategijo. Tu pričakujemo sklepe še med madžarskim predsedstvom, torej še pred poletjem, zato da bo lahko vse skupaj zaživelo. Če povzamem, lahko rečem, da sta Avstrija in Slovenija danes dosegli razveseljivo visoko raven medsebojnih odnosov in naredili bomo vse za to, da bo tako ostalo. Če pa bo prihajalo do sprememb, naj bodo te spremembe pozitivne in naj ne pomenijo nekih korakov nazaj. To lahko preprečimo, namreč korake nazaj, če bomo dobre namene, ki izhajajo iz današnjih pogovorov, skupaj in hitro tudi uresničili.

Boštjan Lajovic: Hvala lepa. Kot rečeno, po dve vprašanji z vsake strani. Predlagam, da začnemo z našimi avstrijskimi gosti. Gospod v prvi vrsti.

Josef Kirchengast, dnevni časopis Der Standard, Dunaj: Gospod predsednik Fischer, kaj je proti temu, da bi Avstrija pri vprašanju slovenske manjšine v Avstriji Slovenijo priznala kot pravno naslednico Jugoslavije pri državni pogodbi? In še vprašanje za gospoda Türka, kaj je proti temu, da bi Slovenija nemško govorečo manjšino obravnavala kot avtohtono narodnostno skupnost, tako kot Italijane in Madžare. Hvala.

Dr. Heinz Fischer: Pri državni pogodbi je tako, da je Avstrija že pred leti in desetletji razpravljala o tem vprašanju, na primer, ko smo imeli podobne razprave s Češko republiko. Avstrijsko pravno stališče je takšno, da je državna pogodba pogodba, ki je bila sklenjena med Republiko Avstrijo in tistimi državami, ki so bile do 8. maja 1945 v vojnem stanju z Nemčijo. To je naša opredelitev državne pogodbe in zato je pristop držav, ki jih v tistem trenutku še ni bilo, kot je na primer Slovenija ali kot je na primer Češka republika, z avstrijskega vidika nekaj, česar si ne moremo predstavljati. Vendar pa se nam to ne zdi nek velik problem. Če ima neka država drugačno pravno mnenje in se potem ravna po nekem drugačnem pravnem mnenju, potem bomo to vzeli na znanje, potem bo prišlo do notifikacije pri depozitarju, to je Rusija. Mislim pa, da to bistveno ne vpliva na naše odnose. Pravno stanje v Avstriji je jasno, mogoče pa bo predsednik Türk predstavil tudi pravno stanje v Sloveniji v zvezi s tem vprašanjem.

Dr. Danilo Türk: Najprej bi seveda želel odgovoriti na vprašanje, ki mi je bilo direktno postavljeno, in potem mogoče dodati še kakšno misel glede Avstrijske državne pogodbe. Kar zadeva avtohtonost, je to koncept, ki je v naši ustavni teoriji in praksi vzpostavljen že več desetletij in ki je vezan na dve narodni skupnosti, ki imata kompaktno poselitveno območje na zgodovinsko določenih teritorijih, na Obali in v Prekmurju. To je naš ustavni koncept, ki je rezultat zgodovinskega in ustavnega razvoja. V Sloveniji razumemo, da ta ustavni koncept ni zadnja beseda in da je skrb, ki jo posvečamo narodnim skupnostim, nekaj, kar moramo razvijati v skladu s položajem. Zato je bila letos sprejeta posebna deklaracija v našem državnem zboru, ki odpira možnost oziroma ki nalaga vladi, da ustanovi poseben posvetovalni organ, ki bo omogočil komunikacijo med vlado in pripadniki raznih skupin. V prvi vrsti gre seveda za skupnosti jugoslovanskih narodov, narodov nekdanje Jugoslavije, ki se že organizirani v ustreznih organizacijah in društvih in ki bi skozi ta posvetovanja z vlado lažje uresničevali svoje legitimne kulturne in druge interese. Po moji oceni ni nobenega razloga, da ne bi v ta proces vključili tudi predstavnike nemško govorečih prebivalcev s Kočevskega in tudi od drugod. To je razvoj, ki ga vidim kot nekaj normalnega in ki bo dopolnil našo tradicionalno, ustavno zasnovano koncepcijo avtohtonosti. Avtohtonost je nekaj, kar smo podedovali in kar bomo dograjevali in dopolnjevali z novimi rešitvami, primernimi našemu času.

Kar zadeva drugo vprašanje, vprašanje Avstrijske državne pogodbe, ste lahko opazili, da je gospod predsednik Fischer razložil stališče, ki izkazuje privrženost doktrini, ki obstaja v Avstriji in jo poznamo, in tudi določeno razumevanje za to, da obstajajo tudi drugačna stališča. Tudi v Sloveniji imamo razpravo o teh temah in tudi tu so stališča niansirana. Sam pripadam tisti šoli mnenja, pravnega pogleda na državno pogodbo, ki meni, da je Slovenija vseskozi v geografskem in političnem položaju v razmerju do sosednje Avstrije, ki ji daje legitimnost kot naslednici, v razmerju do državne pogodbe, in da ne bi bila nobena posebna težava ta položaj tudi formalno, z notifikacijo formalizirati. To je moj pogled in verjamem, da bi se to dalo narediti. Vemo pa tudi, da v Sloveniji obstajajo tudi nekatera drugačna gledanja, ki koncentrirajo naš položaj na položaj de facto države matičnega naroda koroških in štajerskih Slovencev, ki že sam po sebi, po svoji faktičnosti zagotavlja ustrezno mesto Slovenije v razmerju do Republike Avstrije pri iskanju najboljših možnih rešitev. Ta dva pogleda obstajata. V tem trenutku je v ospredju neko drugo vprašanje, za katerega mislim, da mu moramo posvečati vso pozornost. To so pogajanja med slovensko manjšino v Avstriji kot političnim subjektom in njenimi sogovorniki, koroško deželno vlado in avstrijsko zvezno vlado. Zato se mi zdi, da je v tem trenutku vsa pozornost usmerjena na to vprašanje. Manjšina je subjekt, manjšina se pogaja, pri tem uživa podporo Republike Slovenije in možnosti za uspeh pogajanj obstajajo. Koncentrirajmo se torej na ta proces, na ta projekt in upajmo, tako kot sva oba, predsednik Fischer in jaz, danes povedala, da bosta dobra volja in dobra vera, v kateri potekajo ta pogajanja, dali tudi dober rezultat. In če bo tako, bomo vsi zadovoljni.

Boštjan Lajovic: Hvala lepa. Vprašanja s slovenske strani. Melita Stolnik, Kanal A.

Melita Stolnik, Kanal A: Imam vprašanje za gospoda predsednika Fischerja. Spoštovani gospod predsednik, dobrodošli v Sloveniji.

Dr. Heinz Fischer: Hvala.

Melita Stolnik: Manjšinsko vprašanje se rešuje na pogajanjih med manjšino, vlado in deželno vlado Koroške. Ampak vseeno, ali ni žalostno, da se mora manjšina po več kot pol stoletja za svoje pravice, ki so zapisane v Avstrijski državni pogodbi, so odločbe avstrijskega ustavnega sodišča, zakoni, ustava, pogajati o teh pravicah v pravni državi, članici Evropske unije? Hvala.

Dr. Heinz Fischer: Srečen bi bil, če bi to rešili v letu '56 ali '58 ali '60, takrat sem bil star 18, 20 let. Ampak, žal, ni bilo tako. Leta 1971 sem bil prvič izvoljen v avstrijski parlament in istega leta so se začela prizadevanja s strani kanclerja Kreiskega, da bi našli rešitev za ta problem. Ne trdim, da je to povezano s tem, da sem bil v parlamentu, ampak sem podpiral ta prizadevanja in bil sem žalosten in to je v meni zbudilo neko nasprotovanje, namreč glede načina, kako so si takrat prizadevali za rešitve. Tega do danes nisem pozabil in zato sem, kjerkoli je bila priložnost, podpiral tiste, ki so se zavzemali za pošteno rešitev tega vprašanja. Danes sem mnenja, da ne smemo odrivati zgodovine na stran, da pa se moramo osredotočiti na prihodnost slovenske manjšine. In če bo šlo vse to dobro, in upam, da bo, potem tudi verjamem, da se lahko na Koroškem začne novo poglavje in da se tudi bo. Že sedaj je tako, da se bistveno več mladih Korošic in Korošcev prijavlja na pouk slovenščine, kot bi to ustrezalo številkam prebivalstva. Torej, končno se to dojema kot neko obogatitev, kot nekaj, kar ljudem pomaga v gospodarski, v znanstveni, v poklicni dejavnosti. In nekako ni več strahu pred slovenščino, tako kot je bilo morda še pred generacijo ali dvema. Zato sem optimističen, da bo razvoj slovenske manjšine v celoti doživel neko podporo in nek veter v hrbet.

Boštjan Lajovic: Drugo vprašanje za kolege iz Avstrije.

Michael Jungwirth, Kleine Zeitung: V zvezi z dvojezičnimi napisnimi tablami, naslednji teden gredo pogajanja v vročo fazo in zato malce zaostreno vprašanje, kar se tiče števila krajevnih napisov. Ali zahtevate popravke pri teh ali je 165 napisov dovolj?

Dr. Danilo Türk: Razumeli boste, da v tej fazi pogajanj razumem tako vašo zaostritev vprašanja, kot boste vi razumeli moj odgovor. Moj odgovor mora biti posvečen temu, da se pogaja slovenska manjšina v Avstriji, ne pogaja se Slovenija. In vse, kar bo slovenska narodna skupnost v Avstriji pripravljena sprejeti, kar bo prostovoljno in v dobri veri sprejela, bo dobro tudi za Slovenijo. To je osnovni princip. Slovensko manjšino v Avstriji zastopajo tri organizacije in vse tisto, kar se te tri organizacije, te tri krovne organizacije sporazumejo, v dobri veri, pošteno, bo dobro tudi za Slovenijo.

Tisto, kar pa bi želel posebej poudariti glede vsebine, pa se nanaša na vprašanje procentov in številk. Mislim, da je v tej fazi pogajanj lahko koristno, če se osrednja pozornost nekoliko premakne od procentov in številk k identifikaciji krajev. Kajti, v bistvu bi bila dobra rešitev tista, ki bi dala spisek krajev z dvojezičnimi topografskimi napisi, ki bi bil zadovoljiv za obe pogajalski strani. Verjamem, da je naloga pogajalcev, da pogledajo ne samo procente, ne samo številke, ampak tudi spisek krajev, in da najdejo neko razumevanje. To je tisto, kar se mi zdi bistveno.

In za konec, glede na to, da ste vi vprašanje zaostrili, bi ga jaz rad nekoliko "razredčil". Namreč, rad bi poudaril, da se zgodovina nikoli ne konča. V tem trenutku bi bilo dobro, da se doseže sporazum. Ampak ta sporazum bi jaz razumel kot platformo za sožitje, za sodelovanje, za rešitve. Stvari se bodo razvijale naprej in če nastane iz teh rešitev dobro ozračje sodelovanja, bomo lahko potem skupaj iskali še boljše rešitve v prihodnje.

Boštjan Lajovic: Še gospod Fischer, prosim.

Dr. Heinz Fischer: Želel sem samo dodati, da kolikor jaz poznam zadeve in osnutke, o katerih se razpravlja, v zakonskih sklepih, ki se jih bo sprejelo, ne bo nobenih odstotkov, temveč se bo naštelo vse kraje. Ko bo to zaključeno, bomo morda vzeli pisalo, računalo in si ogledali, kateri kraji to so, koliko prebivalcev imajo, koliko od njih, če se to da ugotoviti, je del slovenske manjšine. In ne bi me čudilo, če odstotek, ki bo potem iz prakse izšel na podlagi naštetih krajev, ne bi bil natančno 17,5, ampak nek drug in morda nižji. Torej, kot je povedal tudi predsednik Türk, se ne smemo tukaj oklepati odstotkov, ampak iskati rešitev, kjer se bodo našteli kraji, v nekem številu in kakovosti, o kateri se bomo lahko strinjali. In potem bom vesel, ko bo takšen zakon na moji mizi za podpis.

Boštjan Lajovic: Še zadnje vprašanje za slovensko stran, Slovenska tiskovna agencija.

Maja Lazar Jančič, Slovenska tiskovna agencija: Madžarska je skupna soseda tako Avstrije kot Slovenije. Včeraj je parlament sprejel novo ustavo. Kako oba ocenjujeta novo madžarsko ustavo?

Dr. Heinz Fischer: Ustavo sem si ogledal v prevodu. V zvezi s tem se še ne bi rad natančno izrekel in ravno upoštevajoč vse to bi pohvalil avstrijsko ustavo in sem vesel, da je taka, kakršna je v primerjavi z drugimi možnostmi.

Dr. Danilo Türk: Predsednik Fischer je ravnokar razglasil nek pomemben princip – vsaka država ima svojo ustavo in prav je, da je ta ustava po volji prebivalstva te države. Mi v Sloveniji imamo ustavo, s katero smo zadovoljni, imamo ustavo, ki jo želimo v nekaterih točkah izboljšati in se tej naši ustavni tematiki v celoti posvečamo. Kakšne bodo rešitve v sosednji Madžarski, je seveda stvar Madžarske, njenega parlamenta, njenih prebivalcev. Verjamem, da bo v okviru te ustave, ki je na novo sprejeta, ustrezen prostor tudi za reševanje vseh preostalih vprašanj, ki se tičejo narodnih manjšin. Ta princip je na Madžarskem sprejet. Jaz bi danes izrazil upanje, da bo v njegovem uresničevanju dosežen napredek v razmerju do situacije, kakršno poznamo danes.

Boštjan Lajovic: Hvala lepa, spoštovani gospe in gospodje. Hvala za udeležbo na tiskovni konferenci ob uradnem obisku avstrijskega predsednika. Lep dan še naprej.