Intervju za TV Slovenija 3 (Na tretjem - kontaktna oddaja)
Ljubljana, 27.10.2010 | intervju
Vir: TV Slovenija 3
Majda Juvan (voditeljica): Dober večer. Edini državni, visoki državni funkcionar, ki je izvoljen na neposrednih volitvah, je predsednik države. Kljub temu, da ima več reprezentativnih kot izvršnih funkcij, se ljudje pogosto obračajo nanj in seveda državljani od njega tudi veliko pričakujemo. Pričakujemo, da bo povzdignil glas, ko so recimo kršene elementarne človekove pravice, ko se nam zdi, da gre v franže, kot rečemo, pravna država, in tudi, ko morda kje zaškripa pri demokraciji. Pri vseh teh temeljnih zadevah računamo na predsednika, v zadnjih treh letih na dr. Danila Türka. Dober večer, lep pozdrav.
Predsednik republike dr. Danilo Türk: Dober večer.
Majda Juvan: So bila to dolga tri leta ali so hitro minila, povejte nam?
Dr. Danilo Türk: Najprej, ta leta so hitro minila, to pa zato, ker sem poskušal biti aktiven predsednik in sem tudi razmeroma aktiven bil. Moram pa vas nekoliko popraviti – tudi župani so direktno izvoljeni.
Majda Juvan: Visok državni funkcionar, sem mislila.
Dr. Danilo Türk: Ravnokar smo imeli volitve in rad bi današnjo priložnost izkoristil za to, da čestitam vsem novoizvoljenim županom in jih kot funkcionar te države, ki je direktno izvoljen, pozovem k temu, da naredijo vse, kar so obljubili, in da delajo še naprej dobro za ljudi, ker sem prepričan, da se je velika večina županov, ki sem jih srečeval ta tri leta, izkazala resnično z zelo predanim delom in mislim, da je to nekaj vredno. Včasih se pri nas radi prepustimo kritiki, ampak zdaj je trenutek, ko je treba gledati naprej, in verjamem, da bodo župani, ki so ravnokar bili izvoljeni, lahko naredili precej dobrega za Slovenijo.
Majda Juvan: Ja, sem razumela tole kritiko, kateri se radi prepustimo, novinarjem nam to kar očitate, ampak vam kar vnaprej povem, da tudi danes bova kakšno kritično rekla.
Dr. Danilo Türk: To seveda pričakujem, veste. Kritika je del življenja, ampak trenutek po volitvah, ki so nam dale novo generacijo županov ali pa potrdile dosedanje, je dobra priložnost, da se zamislimo nad možnostmi, ki jih to daje.
Majda Juvan: Ja, glejte, gospod predsednik, če jaz asociiram na tisti moj uvod. Če se midva zdajle ozreva okrog sebe in pogledava malo v tole Slovenijo. Dogajajo se nam res stvari, za katere si pred dvemi desetletji, tudi desetletjem nismo mislili, da se nam bodo.
Dr. Danilo Türk: Tudi pred tremi leti si tega nismo mislili.
Majda Juvan: Tako. Dejansko so kršene elementarne človekove pravice. Dejansko se zdi, da velike barabije ostajajo nekaznovane. Dejansko se zdi, da smo kar nemočni in da pravzaprav lahko samo čakamo, kaj še hudega se nam bo zgodilo. In se mi zdi, da če v tem kontekstu pogledate recimo na svoja tri leta, tudi pravzaprav sami s samo ne morete biti pretirano zadovoljni, ker verjetno si tudi vi niste tega predstavljali.
Dr. Danilo Türk: Prav gotovo, da ne, in ko sem pred dvema letoma in pol odšel v državni zbor in predlagal reformo ustave, s katero bi okrepili ustavno sodišče, preko tega pa celotni pravosodni sistem, da bi bolj učinkovito, hitreje, bolj energično deloval, sem doživel to, da se zdaj dve leti in pol še vedno vodi razprava in še vedno je nejasno, kako bo s to reformo, ki je, po moji oceni, po oceni stroke in po zelo široko razširjeni politični oceni, potrebna. Ta primer kaže, kako pravzaprav neka pobuda, ki je dobro mišljena, dobronamerna, dobro utemeljena in tudi dobro sprejeta, kar zastane v nekakšnih labirintih. Včasih se zdi, da naši državni organi in državni procesi ne delujejo dovolj dobro. In tu moramo stvari spreminjati. Rad bi izkoristil ta konkreten primer za to, da pozovem, da se tu nekaj spremeni. In tako mora biti seveda tudi na drugih področjih.
Majda Juvan: Državljani seveda od vas pričakujemo tudi, bom rekla, še bolj konkretne, morda malo manj usodne, kot je ta, ki zadeva ustavno sodišče, ampak konkretne in da bi se potem tudi zgodilo. Pa vas bom zdaj, lahko mi očitate tudi populizem ...
Dr. Danilo Türk: Prosim.
Majda Juvan: ... čisto naravnost vprašala. Gospod predsednik, zakaj Hilda Tovšak na izid zgodbe z Vegradom ne čaka v priporu? Mnogo manjših goljufov, ki so osumljeni za nekaj 100 evrov seveda mora na to počakati v priporu, ker bi sicer lahko ponaredili, ne vem, dokumente, lahko bi zabrisali sledi, lahko bi vplivali na priče. Zakaj Hildi Tovšak ni treba?
Dr. Danilo Türk: Dva razloga sta za to. Najprej, imamo zakonodajo, ki zadeva stečaje, ki je izrazito zapletena in zahtevna, in to bi lahko kaj popravili, pa nismo. In drugič, imamo organe nadzora, ki so izrazito obotavljivi in tudi oprezni pri takih dejanjih. Morda se spomnite – 1. avgusta sem govoril o tem javno, da je treba pohiteti s stečajnim postopkom, če držijo vse tiste ugotovitve, ki so se takrat že v javnosti kazale, in potem tudi sprejeti vse ukrepe, zlasti tiste, ki ščitijo delavce in njihove dohodke, ki so jim bili tako nesramno odvzeti, in tiste ukrepe, ki zadevajo odgovorne ljudi. Nič od tega se ni zgodilo, ker imamo ta dva problema – ker imamo ureditev, ki je izrazito dolgotrajna in neprimerna, in ker imamo organe nadzora, ki delujejo prepočasi in premalo odločno.
Majda Juvan: Glejte, ko govoriva o neplačanih prispevkih, zdaj so seveda tudi plače že aktualne. Če me spomin ne vara, je to postal v Sloveniji velik, velik problem, zelo glasen problem s Steklarsko novo. Tega je zanesljivo leto in več, jaz natančno ne vem, ampak tega je dolgo. Ampak, v letu se ni nič spremenilo. Pa vemo, zakon se da po hitrem postopku spraviti zelo hitro skozi parlament. Nekomu je v interesu, da se ne spremeni?
Dr. Danilo Türk: Poglejte, da ne bo vse negativno. Pred nekaj dnevi sem bil v Rogaški Slatini in sem govoril ...
Majda Juvan: Vem, da ste bili, ampak ...
Dr. Danilo Türk: Dovolite ...
Majda Juvan: Ja.
Dr. Danilo Türk: In sem govoril z vodstvom Steklarne Rogaška, ki mi pripoveduje, da so vsem delavcem Steklarske nove, ki so želeli dobiti delo v Rogaški, omogočili, da delo dobijo. Se pravi, za del teh problemov se iščejo rešitve in delna rešitev je bila tudi odkrita, se je tudi uporabila. Drug del seveda se nanaša na tisto, kar lahko in mora storiti vlada. Predlagal bi, da kar vztrajate s tem vprašanjem pri vladi, ker tam je tudi izhodišče odgovora.
Majda Juvan: Ja. Če sva ravno pri vladi, kako sodelujte z gospodom Pahorjem?
Dr. Danilo Türk: Sodelujeva korektno in dobro, vendar vidim, da vlada pogosto izgublja čas v razpravah o alternativah, zamenjuje stališča preveč pogosto in ustvarja vtis, da ne more dovolj hitro in dovolj sistematično delovati v kriznih časih, ki prav tako ravnanje zahtevajo.
Majda Juvan: Saj veste, da vas bom vprašala, kako se lahko zgodi, da gre predsednik vlade na Hrvaško, vi, ki ste vrhovni poveljnik vojske, nič ne veste o tem, da se bo tam pogovarjal o morebitnem skupnem nadzoru zračnega prostora?
Dr. Danilo Türk: Morebiti on tudi sam tega ni vedel, ko je odhajal na Hrvaško.
Majda Juvan: Ja, kdo pa mu je potem povedal?
Dr. Danilo Türk: Najbrž je ta ideja izšla iz arhivov oziroma iz torbe sogovornice. Ampak to je domneva, jaz tega ne vem. Seveda to ni dobro in jaz sem tudi, kot reakcija na ta pogovor, povedal, da, prvič, me preseneča, da je do tega pogovarjanja sploh prišlo, in drugič, da imamo v Sloveniji urejen nadzor nad zračnim prostorom in da smo tudi precej vložili v infrastrukturo. Mi imamo zelo dober sistem lastnega nadziranja na tistih ravneh, ki je v okviru Nata pričakovan, in seveda imamo potem znotraj Nata zagotovljen tudi ves ostali nadzor. Tako da nobenih potreb za spremembo ni, zlasti če bi te zahtevale kakršnakoli dodatna vlaganja. To je bilo povedano, premier se je tudi s tem pogledom strinjal in mislim, da je ta tema zdaj ad acta, da ni več na dnevnem redu.
Majda Juvan: Veste kaj več tudi o raketnem ščitu, ki naj bi ga Nato za Evropsko unijo, seveda tudi s slovenskim sodelovanjem, postavil? Jaz od vsega, ker se na te stvari ne spoznam, sem razumela samo to, da naj bi to Slovenijo stalo 200 milijonov evrov.
Dr. Danilo Türk: O številkah je prezgodaj govoriti. Ta raketni ščit bi bil smiseln samo, če bi vključil tudi Rusijo. Kajti če tega ne bo, potem bo nastal vtis, kot da je to ščit proti Rusiji. To pa bi bilo zelo slabo in bi pomenilo korak nazaj v čas hladne vojne. Rusija je danes bolj odprta kot kdajkoli v svoji novejši zgodovini in treba jo je vključiti. Treba je potem precizno določiti cilje tega ščita, proti komu naj bo ta obramba zagotovljena, od koga lahko pričakujemo nevarnosti za ta prostor, ki bi moral vključevati tudi Rusijo. In seveda, od tega bo odvisna cena in tudi, kako bo cel sistem organiziran. Upam, da bodo te pripombe, takšne, kot jih nocoj izražam in kot jih pogosto slišimo v teh razpravah, vzeli resno. Vedeli bomo pa kmalu, kajti na vrhu v Lizboni konec oziroma v drugi polovici novembra se bo o tem govorilo.
Majda Juvan: Bomo lahko tudi kaj rekli?
Dr. Danilo Türk: Seveda bomo lahko rekli. Ravnokar sem to rekel in to nameravam reči tudi ob drugih priložnostih, tudi v Moskvi, kamor bom potoval, in ob drugih priložnostih, ki mi bodo dane. Slovenija ima svoj glas, lahko svoje pove in bo to tudi storila.
Majda Juvan: No, pa vendar, dva milijona nas je. Tukaj mislim, da je vendarle treba, tega se tudi morda malo bolj zavedati, kadar smo tako zelo kritični.
Dr. Danilo Türk: Seveda se moramo zavedati naše relativne teže. Ampak če bomo izhajali samo iz relativne teže, ne bomo sodelovali v nobeni razpravi. Zdaj je razprava odprta in zdaj moramo svoja stališča povedati. Slovenija ima v Natu ugled države, katere mnenje se sliši. Na zadnjem ministrskem sestanku je bil naš zunanji minister prvi govornik in je povedal precejšen del tega, tudi o čemer sem zdaj govoril, in mislim, da se te teze slišijo. Vprašanje je, kako bo cela razprava potekala naprej. Ampak v razpravi moramo sodelovati in svoje mnenje povedati.
Majda Juvan: Gospod predsednik, ste predsednik vseh državljanov. To sami tudi dostikrat poveste, ne samo zato, ker ste tako izvoljeni, ampak zato, ker pač predsednik države to mora biti.
Dr. Danilo Türk: Tako je.
Majda Juvan: Se vam pa zgodi, da pridete v parlament, pa vstane samo polovica poslancev v tem parlamentu. Kako razumete takšno gesto?
Dr. Danilo Türk: Mislim, da je to pomanjkljiva olika, da je to enostavno pomanjkanje manir. In nič več ni treba reči ob tem. En del poslancev je resda obsedel ob tisti priložnosti. In seveda, treba se bo vprašati, kako ti poslanci gledajo na institucije te države? Kot se boste morda spomnili, sem svoj govor v parlamentu takrat začel: "Spoštovane poslanke in poslanci, v parlament sem prišel, ker spoštujem to ustanovo in spoštujem vas". Dodal bi še lahko: nisem dolžan priti v parlament, ampak sem prišel, ker vas spoštujem in spoštujem ustanovo. In tega spoštovanja nisem vedno deležen. In seveda, tudi to moramo videti.
Majda Juvan: Ja. Kot predsednik države, seveda, bom rekla, nekako morate skrbeti ali pa si verjetno tudi želite skrbeti za celovitost tega političnega prostora, kar je v Sloveniji izrazito težko.
Dr. Danilo Türk: Seveda.
Majda Juvan: Slovenija je razklana na dva dela in se mi zdi, da vedno bolj, namesto da bi bili vedno manj. In težko se je mobilizirati ali za delo ali za varčevanje, kadar imamo tako izrazita dva pola, kot jih imamo v Sloveniji. Vrnila se bom k odlikovanju gospoda Ertla, ne zato, da bi vi še enkrat povedali, zakaj ste ga odlikovali, ker te argumente smo slišali in kdor jih želi slišati, jih je.
Dr. Danilo Türk: Tako je.
Majda Juvan: Kdor jih ni želel, jih pač ni. Ampak če gledava v kontekstu te neke celovitosti slovenskega naroda, zdaj ko gledate nazaj, pa ko vidite reakcije. Ali mislite, da bi bilo morda bolje se ogniti temu dejanju?
Dr. Danilo Türk: Mislim, da ne. To dejanje je bilo posledica predloga, ki ga je dala skupina, ki je skupina veteranov. Veterane spoštujem in njihov predlog spoštujem. Oni so predlagali tri imena za odlikovanje in ne bi bilo prav, da predsednik potem vrši selekcijo med njimi. In kar zadeva razklanost, bi rekel tako: na to vprašanje bi morali tudi misliti tisti, ki se zatekajo k izjemno vehementni kritiki in uporabijo vsako priložnost, da govorijo in ustvarjajo delitve. Veste, delitve v družbi so stvar vseh ljudi in vsi ljudje moramo o tem razmišljati in ne prelagati odgovornosti ali pričakovanj samo na en del ali samo na eno funkcijo. In končno, tudi vedeti moramo, da niso na vseh nivojih in v vseh vprašanjih delitve enake. Začel sem z župani. Ko potujem po občinah, vidim, da se da na ravni reševanja realnih problemov živih ljudi zbrati voljo in zbrati vse politične sile. To se da narediti in to se dogaja pri nas. In tudi ta vidik naše stvarnosti moramo videti in zato ne pretiravati z argumentom oziroma s prepričanjem, da je razdeljeno vse in o vsakem vprašanju.
Majda Juvan: Dobro. Hvala lepa, bom rekla za zdaj in vas vabim, seveda pa tudi gledalke in gledalce, da skupaj pogledava prvo anketo. Kolegi so naredili anketo. V prvi smo jih vprašali, kaj pravzaprav so naloge, kaj pričakujejo od predsednika države, in vabim, da skupaj pogledava to anketo. Obenem pa že zdaj gledalke in gledalce seveda vabim, da primete v roke tudi telefone. Oddaja je v živo, redko imate priložnost predsednika države kar takole osebno vprašati tisto, kar vas res zanima in za kar mislite, da je pravzaprav on pravi človek za odgovor. Tako da lahko pokličete, 01, je naša telefonska številka, 475 38 48. To je naša telefonska številka, vi kar pokličite. Medtem, ko boste vrteli telefone, pa bova midva s predsednikom in seveda vsi ostali si ogledali anketo.
Novinar: Kaj bi po vašem mnenju predsednik države moral početi?
Anketiranec 1: Predsednik države je funkcija, ki se ... prvo, on je reprezentant, moral bi biti resen, spočit in vsaj to bi lahko vedel, kaj se je dogovoril s Pahorjem oziroma oba bi morala biti na liniji, da bi oba nekako isto govorila. Ker, menda gre za isto državo, ne.
Anketiranka 2: Mal bi se moral bolj postaviti in ga v roke prijeti tudi.
Novinar: Boruta Pahorja?
Anketiranka 2: Ja, tako.
Anketiranka 3: Ja, jaz mislim, da ima določene naloge, kaj počne.
Anketiranec 4: Vsaj preveriti, kar mu počnejo, a ne. Mislim, se pa obrne stran in to je to.
Anketiranka 5: Ja, po mojem je kar dober, saj, mislim, da je od vseh politikov še najboljši, ne. Jaz, ko sem ga prvič slišala, da ga volijo, sem bila takoj za, ker sem že prej dosti od njega brala, pa vidla. Se mi zdi, da je edini še, ki je nekaj za nas dober.
Anketiranka 6: Kar malo premalo pooblastil, lahko bi bolj kaj odločno posegel v kaj, ne vem.
Majda Juvan: Tako vas državljani vidijo. Pravzaprav morate biti kar zadovoljni s to anketo, ne? So prijazni ljudje, bi človek rekel, ne?
Dr. Danilo Türk: S to anketo sem zadovoljen, seveda pa tudi slišim opozorila, recimo to, da bi bila potrebna večja usklajenost. Prejle sva govorila o zračnem prostoru.
Majda Juvan: Ja.
Dr. Danilo Türk: Mislim, da smo ta teden uskladili stališča. Včasih pride v življenju do kakšnih takih disonanc. Ampak, to se da vse urediti, vse se da uskladiti in trudim se, da bi se tako tudi delalo in da bi delovali kot usklajena država, navzven vsaj.
Majda Juvan: Navzven in s tem tudi malo pomirjali državljane, ki so včasih kar precej nezadovoljni, to je treba reči, ali pa, bom rekla, bolj negotovi, morda, kot nezadovoljni. Toliko je recimo – zdaj bom jaz naštela samo nekaj pojmov, ki jih toliko slišimo –, od korupcije, klientelizma, nepotizma, ne vem, še kaj bi se dalo našteti. Ljudje so prepričani, da praktično, če nikogar ne poznaš, ne moreš do službe, ne moreš do štipendije, težko prideš do zdravnika, in živeti v tem prepričanju je težko. In, v bistvu, to je tudi nekaj, kar pričakujemo od predsednika, da bo, ne vem, usekal po mizi. Vi pravite: pravno državo imamo.
Dr. Danilo Türk: Poglejte, najprej na splošno.
Majda Juvan: Ja.
Dr. Danilo Türk: Mi imamo precej pesimizma v naši duši in v naši praksi. Vsa naša poezija je pesimistična. Naša politična praksa je zelo pogosto prežeta s pesimizmom, ljudje radi jamramo. Tudi v tistih dobrih časih se je to dogajalo, zdaj, ko so pa časi težki, je pa seveda to še toliko bolj izrazito. Zdi se mi pomembno, da se ne bi predajali malodušju. Stvari se dajo spreminjati in se dajo izboljšati. Govorite o pravni državi. Pred tremi, štirimi leti smo se pogovarjali o sodnih zaostankih, ki so bili dejansko že paraliza našega pravosodja. Takrat je prejšnja vlada sprejela program Lukenda. Sodni zaostanki so se začeli zmanjševati, sodišča delajo bolj ekspeditivno. Ne delajo še zadovoljivo, ampak delajo bolje. In dobro bi bilo, da bi tak napredek opazili in da bi ga spodbujali. Mislim, da smo zdaj, ko govorite o pravni državi, v trenutku, ko začenjamo neko resno obdobje čiščenja in razčiščevanja. Opozoril bi, Slovenija je verjetno med evropskimi državami kar visoko med tistimi, ki imajo razmeroma velik delež pomembnih direktorjev, vidnih politikov in drugih vidnih ljudi v kazenskih postopkih. Tu je pravosodje ...
Majda Juvan: ... ki pa se praviloma ne končajo. Se opravičujem, da sem vpadla.
Dr. Danilo Türk: Oprostite, takih kazenskih postopkov, kot jih imamo sedaj, v preteklosti nismo imeli. Ti so zdaj posledica nekih preiskav, ki so bile. In ne delajmo zaključkov prehitro.
Majda Juvan: Dobro.
Dr. Danilo Türk: Tukaj se morajo ti postopki odviti do konca.
Majda Juvan: Dobro.
Dr. Danilo Türk: In rekel bi, da pravna država na tem področju je na preizkušnji. Mi imamo ravno ta čas, letos, prihodnje leto, še leto za tem mogoče, zelo pomembne preizkuse pred našim pravosodjem. In tu smo. To je napredek, po mojem mnenju, ne zelo velik, ampak bi bilo napaka, da ga ne bi opazili.
Majda Juvan: Da ga ne bi opazili. Smo pa opazili tudi, da že dva naša gledalca, gledalki čakata na pogovor z vami.
Dr. Danilo Türk: Prosim.
Majda Juvan: Dober večer, lep pozdrav. Kdo je z nami, kdo je prvi?
Gledalec 1: Ja, dober večer.
Majda Juvan: Izvolite, kdo ste?
Gledalec 1: Jaz, Stane iz Novega mesta.
Majda Juvan: Stane iz Novega mesta.
Gledalec 1: Ja.
Majda Juvan: Vprašajte hitro in jedrnato našega predsednika.
Gledalec 1: Hitro in jedrnato bom vprašal. Ta prvo bom pa vas, kot novinarko, lepo pozdravil, zato ker ste tako oddajo sklicali, predsednika države ...
Majda Juvan: Hvala, hvala.
Gledalec 1: ... da se lahko sploh z njim pogovarjamo. Lep pozdrav.
Majda Juvan: Le vprašajte.
Gledalec 1: Zdajle pa bi vprašal gospoda predsednika takole. Dragi predsednik, jaz vas spoštujem kot predsednika, ki je malo Slovencev, da je lahko tak predsednik, kot ste vi. Drugič, da smo bili mi do 90, 91 leta tako prijazni med sabo, da ni nobeden ločil desne, leve, danes je pa na desni strani po 20-krat, 30-krat, 40-krat na dan gre eno in isto govorit v parlamentu proti levim. Jaz imam kaseto, ki je ... vojna za Slovenijo, da je tukaj policija naredila največ in da danes mora policija štrajkati za svoje plače, pa da se jih primerja z vojaki, kjer ima promet, kriminal pa ima ... politike ima, delegacije, prevoz denarja, čuvanje denarja ...
Majda Juvan: Stane, Stane ...
Gledalec 1: ... varnost vseh državljanov in urjenje, vojak ima pa samo urjenje. Zakaj morajo oni zdaj štrajkati?
Majda Juvan: Stane, saj veste, da vas bom prekinila, ker ste predolgi. Predolgi ste. Hitro vprašajte.
Dr. Danilo Türk: Saj, vprašanja so bila.
Majda Juvan: No, povejte.
Dr. Danilo Türk: Vprašanji sta bili dve. Najprej na temo političnih delitev. Tako vprašanje bi lahko razumeli tudi kot opozorilo, zlasti v državnem zboru, da se ne ponavljajo iste, brezplodne polemike, ki ne povedo novih argumentov, ampak samo zaostrujejo in delijo. In tu mislim, da bi bilo dobro to kritiko slišati, in se z njo strinjam. Kar zadeva plače policistov, sem za to, da bi se poiskalo kompromis. Tukaj imamo stavko, ki je napredovala, kjer se je nek dialog vzpostavil, in današnjo priložnost bi izkoristil za to, da pozovem obe strani, sindikat in vlado, da prideta do kompromisa. Kompromis je skupna zmaga in to moramo iskati.
Majda Juvan: Dobro. Slišimo, da so že tik pred tem, danes so se menda skorajda že dogovorili, čisto malo še manjka.
Dr. Danilo Türk: Upam, da bodo. Upam, da bodo uspeli.
Majda Juvan: Tako, da bo uspelo. Še nekdo je z nami. Dober večer, lep pozdrav. Izvolite, kdo ste? Nekoga smo izgubili. Je še kdo z nami? Halo, halo. Bova midva se kaj drugega pogovorila, dokler pač ne bo telefonska zveza bolj jasna. Nadaljevala bom tam, kjer sem.
Dr. Danilo Türk: Da.
Majda Juvan: Ob vseh tistih pojavih, za katere vi pravite, da smo preveč kritični in da bi nujno seveda morali opaziti tudi tisto, kar je dobro. Goran Klemenčič, novi predsednik protikorupcijske komisije, je pred 14 dnevi, ko je sedel tukajle v tem studiu, rekel približno tako: "Politike v Sloveniji ne vodijo tisti, ki jih vidimo. Vodijo jih druge skupine." In on pravi takole: "Vodijo jo skupina sivih eminenc, ki izhajajo iz časov pred osamosvojitvijo, in druga skupina tako imenovanih osamosvojiteljev." Pa vas sprašujem za vaš komentar.
Dr. Danilo Türk: Najprej bi rekel, da želim gospodu Klemenčiču veliko uspeha na delu komisije, protikorupcijske komisije, ki ima zdaj nove pristojnosti po novem zakonu in ki je ena od ključnih institucij nadzora. Upam, da bo on uspel s svojim delom. In seveda, to delo bo zahtevno in ga bo peljalo natančno v raziskovanje tistih odnosov, o katerih govori. On bo že vedel, kaj govori, kadar govori o sivih eminencah, saj dobiva celo vrsto dokumentov in sporočil, ki mu marsikaj povedo. V vsaki družbi so neformalne skupine, so ozadja odločitev. Ne bodimo naivni, to velja povsod po Zahodu in povsod drugod. Tam, kjer se mi oziramo po vzorih, so ravno tako neformalne skupine. Tisto, kar pri nas ni zadovoljivo, je, da so te skupine močne, da se jim ne pride do živega z mehanizmi, ki jih imamo, in zato je protikorupcijska komisija kritično pomembna. In upam, da bo gospod Klemenčič tudi pokazal rezultate.
Majda Juvan: Še s kakšnim imenom in priimkom, kdaj, ne? Ko bo čas dozorel.
Dr. Danilo Türk: On nekatere naloge že ima in ve se, katere so. Hrabro je stopil v to areno in jaz mu zaupam. Imel sem tudi priložnost opazovati njegovo delo, ko je bil državni sekretar. To delo je zelo dobro in strokovno opravil. Sedaj pa ga čaka izjemno pomembna naloga. Namreč, treba bo ugotoviti, katera dejanja so dejansko korupcija. Kajti, definicije so široke in vedno je možno, tako na prvi pogled, reči, da je vse korupcija. Ampak če je vse korupcija, potem ni nič korupcija.
Majda Juvan: Ja.
Dr. Danilo Türk: In tu bo njegova naloga, da meje natančno določi in s konkretnimi primeri pokaže, kje so problemi in kako se jih reši. In potem bo seveda teh sivih eminenc manj in mogoče bodo nekatere tudi kaznovane.
Majda Juvan: Dobro. Hvala lepa za odgovor in zdaj, dober večer, komu in kam?
Gledalka 2: Dober večer.
Majda Juvan: Izvolite.
Gledalka 2: Kličem iz Miklavža, Hedvika.
Majda Juvan: Hedvika, vprašajte.
Gledalka 2: Rada bi samo povedala, da gospod predsednik lepo živi, popolnoma to razumem. Pravi, da smo pravna država. Ne verjamem. Zakaj je toliko zakonov? Vedno več kradejo, ne plačujejo teh ubogih delavcev, nihče, nobeden ni kaznovan, odnese denar in lepo gredo naprej, mali človek je pa za vsako malenkost kaznovan. Hvala lepa, lahko noč.
Majda Juvan: Hvala lepa tudi vam. Ja, bova kar pokomentirala. To je ta glas, ki jih slišimo.
Dr. Danilo Türk: Seveda. Mi smo imeli nek pojav tajkunizacije in ga še imamo. In del kazenskih postopkov, ki se zdaj dogajajo, je povezan s tem. Ali bo ta kazenski pregon, ki se je zdaj začel, dal take rezultate, kot jih ljudje pričakujejo, ne morem reči. Saj veste, sodišča morajo biti povsod neodvisna. Ampak, tisto, kar lahko rečem je, da je ta izkušnja s tajkunizacijo v zadnjih petih letih dala mnoga spoznanja in da se bodo stvari spreminjale. Mi smo uvedli tržno gospodarstvo, kar je pač lepše ime za kapitalizem, pred 20 leti in smo doživeli privatizacijo in prilaščanje in to je doživelo svoj vrhunec v preteklih letih. Zdaj smo mimo tega vrhunca. Zdaj moramo pa uvesti red. To se je dogajalo tudi drugim državam, ki so šle skozi podobne procese, nekaterim precej bolj dramatično. Tam pa, kjer tranzicija ni bila tako dramatična kot v našem primeru, so pa zato potrebovali veliko časa. Spomnite se Avstrije. Tisti, ki imamo dovolj let, vemo, da je pred 30 leti v Avstriji vladal zelo velik finančni škandal z investicijami v bolnice na Dunaju. Takrat je cela vrsta ljudi šla v zapor in tudi finančni minister takratni, avstrijski, je odstopil. To je bilo za njih ključno obdobje v prehodu na bolje organizirano in nadzirano poslovanje. Nas to še čaka.
Majda Juvan: Dobro. Nekdo je čakal, dolgo. Dober večer, lep pozdrav, kdo je z nami?
Gledalec 3: Dober večer, Iztok Petrič pri telefonu.
Majda Juvan: Lep pozdrav.
Gledalec 3: Gospod predsednik, jaz imam za vas kar konkretno vprašanje. Kaj lahko vi, kot predsednik države, konkretno naredite, da bo imel nek mali človek enake pravice, kot jih ima recimo nek višji sloj oziroma da bodo vsi državljani imeli enake pravice? Recimo, konkretno pri pridobivanju kredita pri Ljubljanski banki. Hvala lepa.
Majda Juvan: Hvala lepa, gospod Iztok. Oba veva, zakaj je ta kredit zdaj tako aktualen. Kaj lahko vi naredite?
Dr. Danilo Türk: Najprej, kaj se lahko v tem primeru, ki je pravzaprav motiviral to vprašanje, naredi? Tukaj se bo moralo raziskati vse okoliščine in ukrepati, saj na tem dela tudi protikorupcijska komisija, kot vemo. Mislim, da bodo taki postopki pomagali k ureditvi stvari. Kar zadeva enakopravnost v kreditnih vprašanjih, tu seveda imamo anomalije in seveda bo treba tu spremeniti stvari. Ampak, kot predsednik republike ne morem iti k predsedniku uprave banke in mu dajati navodila, kako naj izdaja kredite. Lahko pa danes, javno in ob drugih priložnostih zahtevam, da se kreditna politika uskladi s predpisi, ki jih imamo. Seveda veste, da je bil velik del razprave o bankah v zadnjem času povezan prav s tem vprašanjem. Računam, da bo dalo to prave rezultate.
Majda Juvan: Hvala lepa in dober večer, lep pozdrav.
Gledalec 4: Dober večer, kličem iz Logatca.
Majda Juvan: Ste pa kdo?
Gledalec 4: Brane pri telefonu.
Majda Juvan: Brane, izvolite.
Gledalec 4: Najprej bi lepo pozdravil gospoda predsednika in ga vprašal za te delavce, Vegrad, jutri dobijo knjižice, ostali so brez vsega, Hilda Tovšak, tale glavna menedžerka je na prostosti, pokradla je milijone, njeno podjetje je naredilo politikom marsikaj zastonj, veste primer Dimic, veste primer od tega Pogorevca, šefa policije, veste primer. In jaz bi samo vprašal, koliko časa bodo še ti ljudje na prostosti, ki so toliko ljudi, na tisoče delavcev vrgli na cesto in so uničili slovenski delavski razred?
Majda Juvan: Hvala lepa, tole je bil Brane. Kaj lahko rečete na to? To je vprašanje, začela sva pravzaprav s tem.
Dr. Danilo Türk: Seveda, in takrat sem odgovoril: 1. avgusta sem javno pozval k temu, da se ukrepa takoj, na podlagi informacij, ki so takrat bile. Zakaj organi, ki so pri nas zadolženi za ukrepanje, tega niso storili, je treba vprašati njih. Imamo organe nadzora, imamo tožilstvo, imamo druge organe, ki bi lahko ukrepali, pa niso.
Majda Juvan: Pa vi verjamete, da ni to nekomu v interesu, da niso ukrepali?
Dr. Danilo Türk: Morebiti, ampak mi ne bomo imeli boljše države, če ne bomo boljše poslovali. In seveda, tožilstva morajo to vedeti, tako kot vsi drugi. Spet morate razumeti moj položaj. Predsednik republike ne more odrejati nalog tožilstvu.
Majda Juvan: Ne morete poklicati.
Dr. Danilo Türk: Ne, ne morem nikogar poklicati.
Majda Juvan: Razumem.
Dr. Danilo Türk: Časi, ko so politiki klicali tožilce, so zdavnaj mimo in se ne bodo nikoli vrnili. Ampak, če nek politik, ki odgovorno dela, opozori, javno opozori, da imamo problem, ki ga ne smemo podcenjevati in kjer je treba hitro ukrepati, potem je to treba narediti. Nekatere stvari so se spremenile, tudi recimo kriteriji, torej, razlaga zakona v zvezi z vprašanjem neplačevanja prispevkov. Je bilo nekoč tako, da pač se počaka, da se vidi, kakšni so končni rezultati. Po teh pozivih, med katerimi je bil tudi moj, so se razlage spremenile in ukrepanje se je začelo. In verjamem, da bo zdaj nastala kritična masa teh zahtev, zahtev javnosti, zahtev ljudi, ki kličejo vašo oddajo, zahtev ljudi, kot sem jaz, navsezadnje, ki sem izvoljen od teh ljudi, da opozarjam na probleme, in da bo to opozarjanje dalo nek rezultat.
Majda Juvan: Upajmo. Hvala lepa in dober večer. Dober večer.
Gledalec 5: Halo?
Majda Juvan: Ja, izvolite, kdo ste?
Gledalec 5: Ja, iz Dolenjske kličem.
Majda Juvan: Kdo pa ste?
Gledalec 5: Iz Dolenjske, Milan.
Majda Juvan: Kdo pa ste?
Gledalec 5: Ja, imam vprašanje, Ja.
Majda Juvan: Pa ime tudi imate, ne da imate ime?
Gledalec 5: Ja
Majda Juvan: Povejte kdo ste.
Gledalec 5: Jaz sem Milan, Milan.
Majda Juvan: Milan, izvolite, kratko in jedrnato vprašajte.
Gledalec 5: Ja. Veste, kaj bi jaz gospodu predsedniku postavil vprašanje. Zakaj se ta državna sramota ne odpravi, kar se tiče recimo tistih ljudi iz Bosne, ali pač, od koder pridejo. Sem se pripeljejo, ljudje so jim obljubili gradove, navsezadnje so lačni in žejni in namrznemo. In to je pa res javna sramota. To je za državo, ki je v Evropski skupnosti, nerazumljivo. Druga stvar, in tukaj je vprašanje, recimo, par dinarčkov na tem, kar se dogaja na naši politični sceni, tisti milijoni, ko se zapravljajo. Tukaj je pa res samo par dinarčkov. Prvo to, drugo zdaj, zakaj se pa po tem malemu človeku vedno udari in to samo s kaznimi. Človeka je treba samo kaznovati in mu pobrati denar.
Majda Juvan: Aha. Dobro. Tole je bil Milan. Zgodbe se ponavljajo.
Dr. Danilo Türk: Februarja letos sem govoril sindikatom na obletnici Zveze svobodnih sindikatov in takrat sem jih na začetku tega problema opozoril, nastajajo taki pojavi, ki jih prej nismo imeli. Delavci, ki so prišli iz tujine delati k nam, ne dobivajo plač, in vidi se, da je tu neka popolnoma nesprejemljiva praksa. Dajte vi, kot sindikat naredite več za njih, ponudite jim pomoč, dajte jim glas, dajte, da bodo preko vas lahko povedali svoje. Zelo malo se je zgodilo na tej podlagi. Kasneje sem se priključil Zvezi svobodnih sindikatov v zahtevi, da se spremeni zakon, ki omogoča uporabo sredstev nekega določenega državnega sklada, torej jamstveni in preživninski sklad, da se bolj zgodaj aktivirajo njegova sredstva, zato da bi se delavcem plačale plače v takih situacijah in da bi država potem vstopila v njihov zahtevek nasproti delodajalcu. Ta predlog obstaja in sam sem ga podprl, ni še pravno izdelan. Moti me, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zavzema izrazito birokratsko stališče do tega predloga. Zavzemam se za to, da bi ga vzeli bolj življenjsko in da bi poiskali rešitev, ravno zaradi takih vprašanj, kot so. Ampak, kot vidite, imamo tu počasnost, ovire in izkoriščam ta intervju za to, da pozovem, da se to neha.
Majda Juvan: Ne, ker to vas želim vprašati gospod predsednik. Jaz nekako še razumem, da te birokratske poti terjajo svoj čas pa da se je treba držati zakonov.
Dr. Danilo Türk: Tako.
Majda Juvan: Tako, kot se jih je treba držati pri tajkunih, pa ne vem, kje vse je treba spoštovati, tukaj smo včasih bolj papeški od papeža. Ampak, ne razumem pa, zakaj morajo v tej naši v Sloveniji, ki kljub vsemu ni tako silno uboga in revna, ti delavci, ki se jim je zgodilo, kar se jim je zgodilo, biti lačni. Tega pa ne razumem. Kako je to mogoče?
Dr. Danilo Türk: Tem delavcem sem tudi direktno pomagal na načine, ki niso tipični za predsednika ...
Majda Juvan: Ja.
Dr. Danilo Türk: ... niso tipični za normalno državo. Ampak, tu je spet vlada na sceni. Saj to bi se lahko drugače reševalo. Lahko bi bilo manj tega birokratskega odnosa. In seveda, lahko bi se poiskalo rešitve tudi na podlagi neke prostovoljne akcije sindikatov.
Majda Juvan: Dobro.
Dr. Danilo Türk: Tega je bilo premalo pri nas.
Majda Juvan: Premalo in tudi volje, očitno, ali pa morda nismo vedeli, da bo to tako dolgo.
Dr. Danilo Türk: Od februarja to govorim ob vsaki priložnosti. In opažam, da je ta stopnja neobčutljivosti ali premajhne občutljivosti za ta problem veliko večja tam, kjer bi je pričakoval najmanj, te neobčutljivosti.
Majda Juvan: Boste morali začeti z roko tolči po mizi?
Dr. Danilo Türk: Tudi to sem bil večkrat vprašan in sem vprašal, kaj se bo pa zgodilo potem. Dvigovanje glasu, udarjanje s pestjo po mizi, to samo po sebi ne rešuje problemov. Predsednik republike ne more nadomestiti skupne volje ljudi, da nekaj spremenijo. In to, pozivam tudi danes, dajmo to skupno voljo mobilizirati, saj znamo, saj smo sposobni. In smo tudi nekaj že dosegli.
Majda Juvan: Ja, včasih pa že malo dvomimo. Greva naprej. Dober večer, lep pozdrav.
Gledalec 6: Dober večer.
Majda Juvan: Izvolite. Kdo ste?
Gledalec 6: Božo tukaj.
Majda Juvan: Lep pozdrav, vprašajte kratko in jedrnato, kot rečem.
Gledalec 6: Ja, jaz bi vprašal gospoda predsednika glede gospoda Janeza Janše. On je bil pred leti že v tem postopku, da prodaja orožje našim bivšim republikam, ne. Zdaj me pa zanima, kdaj bo pa on enkrat prišel na vrsto, da bo odgovoren za nekaj, kar je naredil, ker tudi on ni tako nedolžen, kot se dela.
Majda Juvan: Hvala lepa za vprašanje. Kaj boste rekli?
Dr. Danilo Türk: Ja, težko rečem kaj konkretnega. To je stvar za tiste organe, ki preiskujejo in odločajo o pravnih postopkih. Vi veste, da je obtožni predlog v neki taki zadevi bil vložen in je zdaj nadaljevanje stvar sodnih organov. In resnično ne bi bilo dobro, da predsednik republike posega s svojim mnenjem, svojim vsebinskim komentarjem v te reči. Tukaj moramo biti resnično dosledni v spoštovanju načela neodvisnosti pravosodja.
Majda Juvan: Hvala lepa in še nekomu dober večer.
Gledalka 7: Vprašala bi, kako lahko Slovenija dovoli, da so državljanu Slovenije kršene vse človekove pravice pa v bistvu nič ne naredi za to.
Majda Juvan: Katerega državljana imate v mislih? Za kaj gre korektno, lahko poveste?
Gledalka 7: Ja, brat moj je zaprt v Turčiji pa bi želela vprašati gospoda predsednika, kako lahko Slovenija, država Slovenija dopušča, da so mu bile v Turčiji kršene vse človekove pravice? Obsojen je bil brez vseh dokazov, brez pravne pomoči in tako naprej. Zdaj, v bistvu je tam že četrto leto pa ne morem verjeti, da je to možno, da Slovenija pusti, da se njegovemu državljanu vse to krši.
Dr. Danilo Türk: A je to gospod Zelenko?
Gledalka 7: Ja, gospod Zelenko, ja.
Majda Juvan: Tako. Hvala lepa za vprašanje, torej primer očitno poznate, ne.
Dr. Danilo Türk: Seveda sem ta primer preštudiral, sem tudi govoril z odgovornimi ljudmi pri nas, to je stvar Ministrstva za pravosodje, stvar našega veleposlaništva v Ankari, dosegel, da se je pravna pomoč organizirala, vendar je bil gospod Zelenko pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki je povezano s prometom z drogami. To je seveda težko kaznivo dejanje, v katerem je bil nek postopek izveden po predpisih države, kjer se je to dejanje odkrilo. In sedaj se pogovarja Ministrstvo za pravosodje na ustrezen način, po ustrezni poti, o prestajanju kazni pri nas. Mislim, da bo ta proces, ko bo uspel, ublažil situacijo. Ampak, če je nekdo pravnomočno obsojen v tujini, je tako, da pravnomočna sodba učinkuje.
Majda Juvan: Tukaj se za nazaj verjetno kaj dosti ne da narediti.
Dr. Danilo Türk: Seveda so v državi, kjer so ta dejanja sodili, možna pravna sredstva in podobno. Sam ne bi svetoval, da se od njih zelo veliko pričakuje. Tisto, kar Slovenija lahko naredi, je seveda prispevek k temu, da bo prestajanje kazni v primernejših razmerah, v razmerah, ki so primernejše našemu standardu.
Majda Juvan: No, slišali smo zdaj kar nekaj gledalk in gledalcev, ki so govorili o razmerah v Sloveniji in so bili kritični, ne?
Dr. Danilo Türk: Seveda.
Majda Juvan: Tako. Mi smo postavili še eno vprašanje v anketi naključnih mimoidočih. Pa smo jih vprašali, glede na to, kako smo kritični, ne, bi človek pričakoval, da bi dobili drugačen odgovor. Vprašali smo jih namreč, kje bi raje živeli, morda, kot v Sloveniji. Ali sploh bi raje kje drugje živeli. Pa predlagam, da pogledamo skupaj še to anketo.
Dr. Danilo Türk: Pa poglejmo.
Novinar: Če bi imeli možnost, bi živeli morda kje izven Slovenije. Če da, kje, zakaj?
Anketiranec 1: Ne, jaz sem človek srednjega veka, navezan sem na tole, kakorkoli je. Tudi človek, ki ima govorno napako, se lahko z njo perfektno počuti.
Anketiranec 2: Uh, dobro vprašanje. Nekje, kjer je non stop sonce.
Anketiranka 3: Sem Slovenka, rojena Slovenka slovenskih staršev in bi tudi ostala v Sloveniji.
Anketiranka 4: Sem vedno v Sloveniji.
Novinar: Zakaj?
Anketiranka 4: Sem domačinka tu in pravzaprav ena takih starih, avtohtona Ljubljančanka. In mi ni za nekam hodit.
Anketiranka 5: Ah ne, to bi šla mogoče kakšnih par desetletij prej, zdaj pa ne.
Novinar: Zakaj?
Anketiranka 5: Ja no, kako naj pa preživim s to pokojnino, ki jo imam, v tujini?
Majda Juvan: Gospod predsednik, glede na kritičnost, ne, ki jo sicer slišimo, pravzaprav presenetljivo, ne. Nihče ne bi želel drugam.
Dr. Danilo Türk: Ne. Ni presenetljivo.
Majda Juvan: Ni?
Dr. Danilo Türk: Mislim, da je večji del naše kritičnosti motiviran z željo, da bi državo izboljšali, ne da bi jo zapustili. In to mi daje upanje. MIslim, da naša kritičnost ni izraz malodušja ali obupa. Naša kritičnost je izraz slabe volje, zato, ker nimamo tiste kvalitete, ki jo lahko ustvarimo skupaj, ki bi jo lahko ustvarili z boljšim delom in dandanes delo pomeni boljše intelektualno ustvarjanje, boljši pravni sistem, boljša socialna država in podobno. Tako da se meni zdijo ti odgovori popolnoma pričakovani. In še nekaj mogoče bolj osebnega. Sam sem živel v tujini 13 let in sem bil uspešen – v enem najbolj zahtevnih in najbolj zanimivih centrov sveta, v New Yorku. In sem se potem, po premisleku, odločil, da se bom v domovino vrnil, ker, kot star pregovor pravi, povsod lepo, doma najlepše, kljub temu, da smo kritični. Tudi v New Yorku sem bil kritičen do marsičesa, včasih še veliko bolj, kot sem danes kritičen do tega, kar doživljamo v Sloveniji, ker verjamem, da v Sloveniji stopamo po enem dovolj dinamičnem razvoju v obdobje razčiščevanja in čiščenja. To je zdaj naša naloga in imamo nekako dve, tri leta časa, da jo opravimo. Sposobni smo jo opraviti in imeli bomo boljšo domovino, če bomo to naredili.
Majda Juvan: Upajmo, da imate prav.
Dr. Danilo Türk: Prepričan sem, da imam prav.
Majda Juvan: Nekomu bomo dali možnost. Dober večer, lep pozdrav.
Gledalec 8: Ja, dober večer.
Majda Juvan: Kdo ste?
Gledalec 8: Brane iz Laškega.
Majda Juvan: Brane iz Laškega, vprašajte.
Gledalec 8: Bi pozdravil v studio in bi postavil gospodu predsedniku eno vprašanje, ki pa naj ne izzveni provokativno. Namreč ,...
Dr. Danilo Türk: Tudi če bo.
Gledalec 8: ... gre za to. Glede na to, da na pristojnosti gospoda predsednika in pa na njegove odgovore, ki sem jih danes slišal, da pač nima moči za poseganje v zakonodajo, v neurejene odnose in pač, tako kot so vsi inšpektorji, tako kot ne vem kdo, pač nima pristojnosti. Če vprašamo, recimo, za podatke Davčno upravo, je tajna, in tako dalje. Bom pa tako rekel. Glede na to, da se moramo državljani privajati na težko situacijo, na krizo, vsi moramo varčevati, če že ne po svoji želji, volji, nam pač država postavi pogoje za varčevanje, pa naj bo to v obliki reform, tudi to sem se že enkrat vključil v debato, ampak pustimo zdaj to. Zdaj bom jaz konkretno vas vprašal. Prva stvar, ste se vi od tistega obdobja, ko je nastopala afera okrog predsedniške palače, to je bilo takrat, ko ste vi imeli željo po njej. Drugi, tisti dragi oziroma stroški, visoki za potovanja v tujino. Vemo, da ste prejšnji teden potovali od juga do severa, tako rekoč, pa me zanima, s kakšnimi sredstvi ste se vozil okrog, kakšni so bili to stroški. Ne boste zdaj analize delal, jasno, da ne, ampak, pravim, če ste se vi tudi pripravljeni kaj žrtvovati, tako kot vsi državljani Slovenije, in zmanjšati vašo potrošnjo kot doprinos k stabilizaciji države.
Majda Juvan: Dobro. Hvala lepa. Za koliko ste, recimo, zmanjšali, kaj naj zdaj rečem, kaj naj vprašam, reprezentanco v letošnjem letu v primerjavi z lanskim?
Dr. Danilo Türk: Vsako leto odkar sem predsednik, sem varčeval.
Majda Juvan: Ja.
Dr. Danilo Türk: Prvo leto sem privarčeval, je moj urad privarčeval kakšnih 5 % sredstev, ki so bila namenjena delu urada. Lani smo privarčevali približno 14 % vseh sredstev in letos bomo privarčevali vsaj 10 % že sicer zmanjšanega proračuna. Mi varčujemo. Gledalec je spraševal o mojem zadnjem potovanju. To je bilo potovanje v Armenijo in na Ciper, skupaj z našimi poslovneži, ki delajo posle. Najeli smo letalo, kot se najame čartersko letalo. In to so bili stroški. Seveda, lahko vam tudi priskrbim številke, in mislim, da samo številke o vseh mojih potovanjih in vseh mojih izdatkih ...
Majda Juvan: So objavljene.
Dr. Danilo Türk: ... so sproti objavljene na moji spletni strani. Prav gotovo, prav vsak si jih lahko ogleda. Moja naloga je predstavljati državo, imeti stike z drugimi državami, skrbeti za to, da se odpirajo poslovne možnosti našemu gospodarstvu in da ima Slovenija primeren ugled. To počnem z največjo energijo, kolikor je imam in kolikor znam. In mislim, da tega ne počnem slabo. Pa še nekaj bom rekel, kar naprej se omenja moje potovanje v Bosno in Hercegovino v letu 2008. Dovolite, da vas spomnim. Takrat sem potoval na uradni obisk in sem moral obiskati Sarajevo, Mostar, Banja Luko v dveh dneh, opraviti potovanje. To se je dogajalo v času, ko je bila stavka pilotov in so cene letal šle navzgor. Mi smo takrat bili v položaju, ko moj urad ni bil vključen v vladno shemo najemanja letal in se je moral znajti na prostem trgu zaradi odnosa, kakršni so bili, preden sem postal predsednik in se še niso mogli urediti v času, ko sem že bil predsednik. In vse to je treba upoštevati. Mi smo v tistih razmerah porabili manj denarja, kot ga je bilo na voljo za delo predsedniku. In še čisto na koncu glede rezidence. Rezidence nisem posebej zahteval, vprašal sem preprosto ali je vlada resno mislila s tem, ko je najavila, da bo to temo postavila na dnevni red. Ugotovil sem, da temu ni tako in potem se o tem nismo več pogovarjali.
Majda Juvan: Dobro.
Dr. Danilo Türk: Živim v stanovanju, v katerem sem živel vedno, v stanovanju, za katerega država ni prispevala nič in državo čisto nič ne stane.
Majda Juvan: Hvala lepa za odgovor. Še zadnji telefon nocoj, jaz upam, da bo vprašanje krajše. Dober večer, kdo je z nami?
Gledalka 9: Dober večer, sem Marija iz Prekmurja.
Majda Juvan: Lep pozdrav.
Gledalka 9: Lep pozdrav. Pozdravila bi najprej gospoda predsednika in bi ga vprašala zakaj pri nas v Sloveniji še nimamo tega zakona ali, kako bi se drugače izrazila, da bi tem, kot se reče po domače tajkunom, ki so si vse to bogastvo, ki ga imajo, prilastili na račun drugega, siromašnega ljudstva, ki so se iz dneva v dan žrtvovali in delali od noči do noči, če tako rečemo, in nobenemu, tem tajkunom nihče ne vzame nič. To, kar si niso oni prislužili s svojim lastnim delom.
Majda Juvan: Dobro. Ja, to je ne vem, morda je poslušalka celo mislila o tej ideji o obrnjenem dokaznem bremenu, ne, o katerem govorimo, da bi se dalo komu tudi kaj bolj na hitro zaseči. Ljudje pač želijo videti en rezultat, to, da smo kritični, da vemo, da se je kradlo, domnevamo, da se je kradlo, zdi se nam, da smo prepričani, da se je kradlo, pa se potem nič ne zgodi. To, preprosto, se mi zdi v tej situaciji, res nekako, ljudi ne more zadovoljiti.
Dr. Danilo Türk: Seveda ne, to je nesprejemljivo in to je treba spreminjati. In zdaj, gledalka je vprašala o naših predpisih. Mi smo šli v zelo temeljito privatizacijo pred leti in smo odprli poti, ki so omogočile te tajkunske zgodbe. In te tajkunske zgodbe so prišle do svojega vrhunca v preteklih letih. Seveda je nezadovoljstvo popolnoma na mestu. In nekaj teh primerov je predmet kazenskih postopkov. Zdaj, kako spremeniti zakonodajo? Morda naši gledalci ne vedo. Sam nimam zakonske iniciative, predsednik republike ne more predlagati zakonov v sistemu, kakršnega imamo. Včasih me mika, da bi imel to možnost. Včasih me mika, da bi napisal kakšen virtualni zakon pa bi ga dal na internet, preprosto zato, da bi ljudje videli, kako bi se lahko stvari drugače urejale. Ampak, pri nas je zakonodajna funkcija v rokah parlamenta, iniciativa pa stvar vlade. Tak sistem smo si določili, tak sistem imamo in sam ga seveda spoštujem in upam, da tudi drugi.
Majda Juvan: Gospod predsednik, za konec tega najinega pogovora, h koncu namreč greva, imam nekaj kratkih vprašanj, pa upam, da bova lahko to v nekem telegrafskem slogu tudi obdelala. Pokojninska zakonodaja, pravite, na vsak način zakon rabimo. Vendar, še vedno pravite dialog. A mislite, da je res še prostor in čas?
Dr. Danilo Türk: Seveda je. Danes smo slišali, da je vlada en del zahtev sindikatov sprejela. Mislim, da je še prostor, zato da se povečajo določeni bonusi, da se s pomočjo bonusov olajša položaj ljudi, ki bi morali priti prej do pokojninske starosti. Tudi nekoliko je pripravljena skrajšati tisto dobo števila let, na katerih se izračunava pokojnina. Skratka, pokazalo se je, da je nekaj prostora za popuščanje še tu. Mislim, da ta prostor še ni v celoti izkoriščen in bi pozval vlado in sindikate, da izkoristijo vse možnosti, da se ta dialog razvije naprej in da najdejo kompromis. Kompromis je zmaga vseh. In potem mogoče se da tudi s časovnim umeščanjem veljavnosti tega zakona najti še kakšno rešitev.
Majda Juvan: Kakšno rešitev.
Dr. Danilo Türk: Se pravi, niso še izčrpane možnosti.
Majda Juvan: Vse možnosti. Drugo. Javni sektor, tretji del plače za odpravo plačnih nesorazmerij. Ga bi morali delavci dobiti ali ne, po vašem?
Dr. Danilo Türk: To je zdaj stvar pravnega postopka. In ta pravni postopek bo dal rešitev. Meni je žal, da se ni uspelo priti do sporazuma še v septembru, ko je bil čas za to. In sam sem pozival, kot veste, k dialogu že prej in tudi opozarjal, da naj sindikati upoštevajo vladno situacijo, ki je taka, da v proračunu ta čas, zaradi padca rasti, ki smo ga doživeli, in šibkega obnavljanja rasti, ni dovolj denarja. To bi morali vsi razumeti in hkrati najti eno razumno rešitev naprej. To se ni našlo in zaradi tega je zdaj tu …
Majda Juvan: Tako, kot je, ne...
Dr. Danilo Türk: ... sodni postopek. In druge rešitve, kot je v sodni postopek, ni.
Majda Juvan: No, je pa na obe te temi, pa seveda še na cel kup drugih, se pa veže, jaz bom temu kar rekla kar grožnje z referendumi. Sploh ne vem, kaj se nam dogaja v zadnjem času. Te napovedi referendumov se kar vrstijo. Pokojninska reforma, proti zamrznitvi plač, proti novemu zakonu o RTV-ju, proti zakonu o malem delu, morda tudi v energetiki, pa še cel kup nekih lokalnih referendumov. Kaj je to, nezaupnica državnemu zboru, kaj je to?
Dr. Danilo Türk: Tudi. Referendumi niso neke vrste pribežališče za rešitve, ki jih odgovorni niso sprejeli. To ni, referendumi niso dobra rešitev. Sem za to, da smo tu zelo selektivni. Seveda so situacije, v katerih je referendum nujno potreben, ker je nujno treba vprašati državljane. Mi imamo zdaj nenadoma prakso, da se o statusu javnega radia in televizije že kar serijsko vodijo referendumi.
Majda Juvan: Ja, gremo majčkeno na referendum ...
Dr. Danilo Türk: To se mi zdi problematično. En referendum smo imeli, zahtevala ga je neka druga politična opcija od te, ki ga zahteva danes. To ni dobra pot. Bil bi za to, da se vendarle poišče skladne rešitve.
Majda Juvan: Nenazadnje zadeva tudi ni ravno poceni, ne.
Dr. Danilo Türk: Seveda.
Majda Juvan: In v teh časih, kot smo zdaj, ne, precej brez denarja, tudi zaradi tega niso dobri. A bi morda kaj pomagalo, če bi zakon spremenili, ne? Relativno lahko je priti do referenduma, 30 poslancev v parlamentu, toliko ima vsaka opcija, pa imamo referendum.
Dr. Danilo Türk: Tudi o tem se je že govorilo, predlogi so bili, niso bili še formalno podani. Vsekakor bi bil za to, da se omeji možnosti referenduma, ker je treba povečati odgovornost najbolj odgovornega organa, ki pri nas obstaja in to je državni zbor. Tam je treba rešitve poiskati.
Majda Juvan: Rešitve poiskati. Spomenka Hribar in še kar nekaj drugih družbeno angažiranih mislecev terjajo vsaj začetek razmišljanja o neki novi družbeni pogodbi. Liberalni kapitalizem, tak, o kakršnem smo nocoj kar nekaj slišali tudi od naših gledalk in gledalcev, je verjetno res izzvenel ali pa vsaj to, kar zdaj tukaj vidimo, ni tisto, kar smo želeli od njega. O socializmu seveda ne govorimo, ker je vendarle še malo preblizu. Ampak, nekaj pa bo moralo biti drugače.
Dr. Danilo Türk: Seveda.
Majda Juvan: Tako, da bi eni imeli vse pa večina drugih nič, res, na dolgi rok tako ne bomo preživeli, če ne, bo revolucija in bo krvavo. Kaj vi pravite o tej novi družbeni pogodbi, imate kakšno, bom rekla, oprijemljivo zamisel?
Dr. Danilo Türk: Cenim to idejo kot vzpodbud za to, da se poišče neka rešitev. Zdaj, to ni prvič, da se take splošne ideje vnašajo v javno razpravo. Mi smo imeli nedavno tega razpravo o razvojnih strategijah, o novih razvojnih paradigmah. Zelo rad bi naredil naslednje, rad bi enkrat zbral nosilce teh razvojnih strategij, ki so bile v prvi polovici tega leta tudi predmet razprave, pa se je zdaj že kar na njih pozabilo, da pridejo skupaj. Imeli smo različne vizije, eno bolj liberalno usmerjeno, drugo bolj socialno usmerjeno. Današnjo priložnost bi rad izkoristil tudi, da avtorje teh strategij pozovem k razmisleku. Ste pripravljeni priti k predsedniku republike na pogovor, da naredimo iz teh strategij, v katere je bilo vloženega veliko koristnega dela, nekaj premišljenih potez za naprej. In to naj bo potem naša nova družbena pogodba. Kajti, družbena pogodba seveda ne more biti nek pravni akt, ne. To je metafora, to je prispodoba za nek dogovor o ključnih ciljih in vrednotah za naprej. In vprašanje je, ali smo sposobni doseči sporazum o tem. Mislim, da bi bilo prav, da se avtorji teh strategij usedejo skupaj in o tem pogovorijo. In pripravljen sem pomagati, da se to zgodi.
Majda Juvan: Zamisel ni slaba, upam, da bo doživela dan, ko se bo storila in zgodila. Na hitro. Drugo leto Slovenija ne bo imela za članarino v Organizaciji združenih narodov. Vas je kaj zabolelo, kaj presenetilo?
Dr. Danilo Türk: Seveda je to slabo. Mi smo v časih, ko smo bili revnejša država, plačevali članarino redno in smo bili spoštovani zaradi tega, ker smo plačevali v rokih tudi. To ni dobro. Rekel bi, da za redni proračun plačujemo, tukaj gre za tisti del članarine, ki se nanaša na mirovne operacije, in ta je postal velik zato, ker je mirovnih operacij in števila pripadnikov mirovnih operacij veliko. Rekel bi tako, treba bi bilo poiskati denar in to plačati, da ne bomo dajali vtis revnejše in bolj brezupne države, kot v resnici smo. In tudi, če imamo kakšno ambicijo, bi bilo prav, da se spomnimo, da je prav te članarine plačati.
Majda Juvan: Ja, ker za OECD pa menda bo, pa je tisto tudi 2,5 milijona. Koliko je za NATO? Priznam, da sem iskala, morda vi veste, jaz nisem našla.
Dr. Danilo Türk: NATO ima bolj kompliciran sistem, …
Majda Juvan: Ja, zelo komplicirano.
Dr. Danilo Türk: ... ker je tam vključen del proračuna, ki se nanaša na obrambne funkcije, se pravi, ne gre za članarino države mednarodni organizaciji, ampak za prispevanje k nekim obrambnim funkcijam, ki so skupne. In to so seveda višja sredstva in drugače strukturirana. Zato tukaj prave primerjave ne more biti. Je pa seveda priložnost, ko se o tem pogovarjamo, da razmislimo naslednje. Mogoče je pa prišel čas, da se vprašamo, kakšen delež naše energije na ravni skrbi za mednarodno varnost usmerjamo v NATO in kaj usmerjamo v Združene narode? Mogoče pa moramo tu poiskati kakšno drugačno ravnotežje.
Majda Juvan: Pa mislite, bi to šlo?
Dr. Danilo Türk: Treba se je začeti pogovarjati o tem. Šlo, vse lahko gre, če pridemo do dobrega dogovora. Ampak, mi se o tem niti ne pogovarjamo. Mi smo živeli zdaj v obdobju, kjer je bila neka definicija naše varnost tako rekoč popolnoma vezana na NATO. Mogoče ni treba, da smo tako zelo religiozni v tej zadevi. Mogoče moramo pa razpravljati o naši varnosti in investiranju sredstev v našo varnost na bolj subtilen in bolj raznovrsten način.
Majda Juvan: Morda je čas pravi, ker konec koncev Slovenci kar večinsko zdaj, seveda nekoliko z začudenjem gledamo v Afganistan …
Dr. Danilo Türk: Seveda.
Majda Juvan: ... in te naše mirovne misije in poslušamo kako odhajajo vojaki v vedno nevarnejše konce.
Dr. Danilo Türk: Afganistan je poseben primer, ampak je tudi star primer. Ko je Slovenija vstopala v NATO in ko se je pri nas pripravljal referendum, se je zelo dobro vedelo, da je NATO v Afganistanu in da bomo Slovenci v Afganistanu. To je bilo leta 2002, 2003, 2004 že popolnoma jasno. In seveda, ni vsakdo moral pričakovati vsega, kar je sledilo. Ampak, čas je primeren. Ko se razpravlja o spremembah NATO-vega pristopa v Afganistanu in o izhodni strategiji, da se razmišlja o celoti naših varnostno-političnih obveznostih v mednarodnih političnih odnosih. In za to se zavzemam.
Majda Juvan: Gospod predsednik, pred časom ste novinarjem, kaj naj rečem, položili na dušo, ne, da naj za boga vendarle tudi kakšno dobro novico kdaj povemo.
Dr. Danilo Türk: Da.
Majda Juvan: Ne samo slabih novic.
Dr. Danilo Türk: To še vedno mislim.
Majda Juvan: Tako, saj vem, da to še vedno mislite, ampak jaz vam zdaj ponujam izjemno priložnost ...
Dr. Danilo Türk: Da.
Majda Juvan: ... da vi nam nocoj eno današnjo dobro novico poveste. In z njo bova zaključila tale pogovor.
Dr. Danilo Türk: Ko sem danes zjutraj poslušal radijski dnevnik, ob sedmih, ta jutranji radijski dnevnik, ki ga vsako jutro poslušam, sem slišal eno zelo dobro novico, da je naša javna agencija JAPTI letos ugotovila, da se je na njen razpis za inovacije prijavilo veliko več prijaviteljev kot v preteklosti, nekaj čez 160, in da je bilo 55 teh prijav izjemno kvalitetnih in praktično uporabnih z dobro tržno perspektivo. Zato bo v kakšnem mesecu dni narejena posebna razstava, kjer se bodo te inovacije prikazale. Segajo na področje medicine, na področje industrije in na področje storitev, tudi bančnih storitev.
Majda Juvan: Tako.
Dr. Danilo Türk: Skratka, kaj je dobra novica? Mi smo inovativna družba, imamo inovativne ljudi, imamo ljudi, ki znajo poiskati nekaj novega in boljšega. To sposobnost imamo in to smo danes slišali po radiu. In rad bi, da bi se take dobre reči bolje slišale. Ne mislim, da bodo nadomestile slo po slabih novicah ...
Majda Juvan: Ja.
Dr. Danilo Türk: ... ampak, slišati jih moramo in imamo jih.
Majda Juvan: Dobro. Gospod predsednik, hvala lepa za povzetek te dobre novice in seveda predvsem hvala lepa za obisk v nocojšnjem studiu, za tale pogovor. In tudi hvala lepa v imenu gledalk in gledalcev, da ste odgovarjali na njihova vprašanja. Vam pa, tudi vsem ostalim, če ste bili z nami, hvala lepa.
Dr. Danilo Türk: In hvala za pozornost.