Nagovor predsednika na dobrodelnem koncertu za prvo hišo hospica

Ljubljana, 10.10.2009  |  govor

Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na dobrodelni prireditvi za prvo Hišo hospica ob svetovnem dnevu paliativne in hospic oskrbe
Ljubljana, 10. oktober 2009


Spoštovani,

človeško življenje se izteče v naravni konec. S smrtjo se zaključuje vsako življenje. O življenju tik pred tem in predvsem v obdobju bolezni mnogokrat vemo veliko premalo in imamo mnogo vprašanj. Mnogi niso pripravljeni na ustrezno pozornost, nego in skrb, ko se neozdravljivo bolnim zaključuje življenje. Ne gre samo za tiste, ki umirajo, ampak tudi za njihove svojce in prijatelje, ki jim smrt pušča globoko rano in boleč spomin.

Humanost, ustrezna pozornost, sočutje in predvsem skrbna nega in pomoč so umirajočim in svojcem nenadomestljivi. Tega dela ne zna opraviti vsakdo. Mnogi od vas, ki ste danes tukaj, imate to izkušnjo in znanje. Zavestno ste se odločili, da boste aktivno sodelovali v programu paliativne in hospic oskrbe. To delo je potrebno, je častno in predvsem izredno občutljivo. Opremljeni morate biti z dostojanstvom, s sočutjem, z medicinskim in s psihološkim znanjem. Razvitost paliativne oskrbe in hospic programa je nedvomno rezultat posebnih spoznanj in vrednot, ki oblikujejo določeno okolje. Brezbrižnost, ki se je preveč vtihotapila v naše življenje, moramo pri delu, ki mu je posvečen današnji dan, postaviti vstran in jo napolniti s človeško toplino, pa tudi z osebnim sočutjem.

Ob tej priložnosti si moramo postaviti vprašanje, ali storimo dovolj, da ljudje ne bi umirali sami, v strahu, s hudim trpljenjem in ali dovolj poskrbimo za lajšanje bolečin in udobje, ko se ljudje soočajo z minljivostjo življenja.

Tako kot drugje v Evropi se tudi pri nas življenje podaljšuje. Ljudje dosegajo visoko starost, mnogi umirajo z boleznijo. Poslabšanje bolezni sledi mnogo bolj upočasnjeno, kot je to bilo nekoč. Konec življenja želijo ljudje doživeti tam, kjer so živeli vse svoje življenje, najprej doma in šele za tem v zdravstveni ustanovi ali pa v domu ostarelih. Pomembno je, da naš sistem omogoča izvajanje te skrbi. Zavedati se moramo tudi tega, da se bo ta del zdravstvenega in socialnega programa razširjal, zato je potrebno zagotoviti in utrjevati ustrezne pogoje, da ga bomo lahko v celoti tudi izvajali. Nenadomestljiv del sistema paliativne in hospic oskrbe so humanitarne organizacije in njihove neodvisne profesionalne ustanove, znotraj katerih je vključenih poleg zdravstvenega osebja in socialnih poklicev tudi mnogo izšolanih prostovoljcev. Zavedanje o ciljih na področju paliativne in hospic oskrbe razširja in utemeljuje drugačen miselni pristop, ki združuje in zagotavlja celostno in enakovredno obravnavo, tako fizičnih kot tudi čustvenih in psihosocialnih vidikov bolezni, pa tudi seveda umiranja. Paliativna in hospic oskrba izboljšuje kakovost življenja bolnika in njegovih svojcev.

Bistveno pri vsem tem je, da vsa nova spoznanja in znanja na tem področju ne pospešujejo smrti in je niti ne zavlačujejo, da razlagajo umiranje kot normalen proces, da je prevladalo spoznanje, da težko bolni in umirajoči živijo kolikor je le mogoče dejavno življenje vse do smrti. Če na kakšnem področju skrbi za človeka, je na področju paliativne in hospic oskrbe prevladal timski pristop obravnave človeka. Ta združuje zdravstveno osebje, socialne delavce, psihologe, fizio in delovne terapevte, pa tudi druge. Naj ponovno omenim prostovoljce. Pomembna sestavina vseh teh dejavnosti je tudi žalovanje.

O vsem tem je treba veliko vedeti in veliko znati. Vse to znanje in vedenje se mora združiti ob povsem konkretnem človeku, skupaj z njegovimi svojci. Razvoj te dejavnosti pri nas je izredno pomemben, pomembna je tudi potrebna porazdelitev skrbi za umirajoče med njihove najbližje, strokovne delavce, pa tudi prostovoljce. Ustrezna usklajenost bo zagotovila optimalno okolje v trenutkih napredujoče bolezni in pričakovanja smrti. Izredno pomembno se mi zdi, da smo v Sloveniji pridobili center odličnosti in prvo akreditacijo, ki je bila podeljena našemu onkološkemu inštitutu na področju paliativne oskrbe. Nedvomno bodo tudi njihovo znanje in izkušnje koristno uporabljeni za razvoj paliativne oskrbe ljudi z neozdravljivo boleznijo.

Prostovoljci, aktivisti in strokovni delavci slovenskega društva Hospic, ki skupaj z drugimi in vsemi nami praznujete svetovni dan paliativne in hospic oskrbe, ste ljudje poguma in ste predani svojemu poslanstvu. Zaradi tega sem dolžan, da se vam ob tej priložnosti zahvalim za vsa dobra dela in za vse napore, ki so mnogo prispevali k temu, da se stvari na področju paliativne in hospic oskrbe bistveno izboljšujejo in da boste v kratkem prišli do ustreznih, prepotrebnih prostorov prve hiše hospica.

Želim, da bi vaše delo bilo uspešno in da bi naša družba napredovala v smeri vse večje humanosti, vse večje kultiviranosti, vse večje civiliziranosti. Hvala lepa.